Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (21.855-21.879)



  1.      àreligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
  2.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  3.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra
  4.      arèst  -êsta m ( é) pog. zapor: aresti so bili polni; biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
  5.      arestánt  in arestànt -ánta m (ā á; á) pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
  6.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem
  7.      argentán  -a m () metal. zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro
  8.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
  9.      argumènt  -ênta m ( é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
  10.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
  11.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost
  12.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
  13.      arhaízem  -zma m () starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
  14.      arhájski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
  15.      arheologíja  -e ž () znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
  16.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič
  17.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  18.      arhiprézbiter  -ja m (ẹ̑) rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti
  19.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  20.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
  21.      arhitektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata
  22.      arhitektúra  -e ž () 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
  23.      arhitektúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
  24.      arhitráv  -a m () arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov
  25.      arhív  -a m () zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv

   21.730 21.755 21.780 21.805 21.830 21.855 21.880 21.905 21.930 21.955  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA