Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (21.651-21.675)



  1.      ámi  -ja m () v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
  2.      amí  -ja m () tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
  3.      amíd  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin
  4.      amidopirín  -a m () farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina
  5.      amigdalín  -a m () kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov
  6.      amíkt  -a m () rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt
  7.      amíl  -a m () kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi
  8.      amílalkohól  -a m (-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
  9.      amín  -a m () kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
  10.      aminopirín  -a m () farm. zdravilo proti vročini in glavobolu
  11.      ámnion  -a m () zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
  12.      ámok  -a m () pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka
  13.      amonál  -a m () kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
  14.      amónij  -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika
  15.      amonít  -a m () pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti
  16.      ámor  -ja m () um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico
  17.      àmorála  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
  18.      amorét  -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti
  19.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno
  20.      àmpak  in ampak vez. () v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne leampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
  21.      ampakovánje  -a s () nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
  22.      ampelografíja  -e ž () veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
  23.      ampêr  -a m () fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A]
  24.      ampêrméter  -tra m (-ẹ̄) elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter; laboratorijski, prenosni ampermeter
  25.      amplifikácija  -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov

   21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA