Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (21.451-21.475)


  1.      ágrokombinát  -a m (ȃ-ȃ) gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo ♪
  2.      ágromeliorácija  -e ž (ȃ-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo ♪
  3.      ágrometeorologíja  -e ž (ȃ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo ♪
  4.      ágromínimum  -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu ♪
  5.      agronóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu ♪
  6.      agronomíja  -e ž (ȋ) veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije ♪
  7.      ágrotéhnika  -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko ♪
  8.      ágroživílstvo  -a s (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva ♪
  9.      àh  medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi ♪
  10.      áhasverstvo  -a s (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi ♪
  11.      aháten  -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo ♪
  12.      Ahílov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu ♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico ♪
  13.      áids  -a [ajds] m (ȃ) med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa ♪
  14.      airbus  -a [êrbús] m (ȇ-ȗ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom ♪
  15.      ájbiš  -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj ♪
  16.      àjd  ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom ♪
  17.      ájda  -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
  18.      ájdared  -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda ♪
  19.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov) ♪
  20.      ájnc  -a m (ȃ) žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc ♪
  21.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
  22.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  23.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  24.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  25.      ákanje  -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje ♪

   21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA