Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (21.351-21.375)



  1.      accelerándo  [ače-] prisl. () muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
  2.      acetón  -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
  3.      acídnost  -i ž () kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine ♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
  4.      acidóza  -e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
  5.      àcíkličen  -čna -o prid. (-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
  6.      a cónto  in a kónto [akonto] prisl. (ọ̑) ekon. na račun: plačati a conto
  7.      ad ácta  [adakta] prisl. () jur. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
  8.      adágio  [adadžo] prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
  9.      adaptabílen  -lna -o prid. () ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
  10.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
  11.      adápter  -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme
  12.      adaptêr  -ja m () kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
  13.      adekvát  -a m () knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
  14.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši () ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
  15.      adekvátnost  -i ž () ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom
  16.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
  17.      adhezíja  -e ž () fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto ◊ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
  18.      adhezíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila ♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
  19.      adíjo  medm. () pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
  20.      ad infinítum  prisl. () knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum
  21.      adíranje  -a s () glagolnik od adirati
  22.      adjutánt  -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
  23.      adjutántski  -a -o (ā) pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
  24.      adlátus  -a m () nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus
  25.      ad líbitum  prisl. () knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum ♦ muz. izvajati skladbo ad libitum

   21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA