Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (2.076-2.100)



  1.      dispoziven  -vna -o prid. () jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica
  2.      disproporcionírati  -am dov. in nedov. () napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani
  3.      dispuranje  -a s () glagolnik od disputirati: učeno disputiranje
  4.      dispurati  -am nedov. () 1. v srednjem veku udeleževati se disputa: disputirati o filozofiji 2. redko diskutirati, razpravljati: z njimi je težko disputirati
  5.      distancírati se  -am se dov. in nedov. () publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente
  6.      dístih  tudi dístihon -a m () lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
  7.      distingvíran  -a -o prid. () knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora
  8.      distingvíranost  -i ž () knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem
  9.      disnkcija  -e ž (í) knjiž. razlikovanje, razločevanje: distinkcija pojmov / poznamo razne distinkcije pojma pomenske različice
  10.      distinkven  -vna -o prid. () knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki
  11.      distonírati  -am dov. in nedov. () muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali
  12.      distribuírati  -am nedov. in dov. () opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati: distribuirati narodni dohodek v državnem proračunu; distribuirati proizvode / distribuirati filme
  13.      distribuven  -vna -o prid. () ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje
  14.      distribuvnost  -i ž () mat. lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo: zakon distributivnosti
  15.      distribuvnosten  -tna -o prid. () mat., v zvezi distributivnostni zakon zakon o distributivnosti
  16.      dišáti  -ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih ∙ ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen // evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni 3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto 4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš dišèč -éča -e: dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol ♦ bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor
  17.      dišáviti  -im nedov.) delati kaj dišeče: dišaviti lase; dišaviti se z mazili in parfumi
  18.      ti  díjem nedov.) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo ● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  19.      ditirámb  -a m () 1. pri starih Grkih zborovska pesem v čast bogu Dionizu: prepevati ditirambe 2. lit. pesem, ki proslavlja kako osebo ali predmet, slavospev: pisati ditirambe
  20.      ditirámbičen  -čna -o prid. (á) knjiž. navdušen, zanosen: ditirambično pismo / ditirambična radost in vznesenost
  21.      ditirámbski  -a -o prid. () nanašajoč se na ditiramb: ditirambski zbori / ditirambska pesem / knjiž. ditirambska hvala navdušena, zanosna
  22.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila
  23.      diurétik  tudi diurétikum -a m (ẹ́) farm. diuretično sredstvo: živosrebrni diuretiki
  24.      divergírati  -am nedov. () knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se: življenjske poti nekdanjih sodelavcev divergirajo / divergirati v mišljenju ◊ biol. razvijati se v različne smeri
  25.      divertiménto  -a m (ẹ̑) muz. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba: divertimento za klavir in orkester

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA