Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (20.676-20.700) ![](arw_left.gif)
- zdŕzati -am dov. (r̄ ȓ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so zdrzali debla ♪
- zdŕzati se -am se nedov. (ŕ) zdrzovati se: konj se je zdrzal in bíl s kopiti; zdrzala se je ob vsakem šumu / lica so se ji zdrzala zdrzajóč se -a -e: v spanju zdrzajoči se otrok ♪
- zdrzávati se -am se nedov. (ȃ) zdrzovati se: pri najmanjšem šumu se zdrzava / roke so se mu zdrzavale ♪
- zdŕzniti se -em se dov. (ŕ ȓ) narediti hiter, sunkovit gib, premik, zlasti od neugodja, strahu: ko je zavpil, sta se živali zdrznili; ob tem imenu se zdrzne; rahlo, za trenutek se zdrzniti / zdrzniti se od groze, strahu / zdrzniti se iz sanj, zamišljenosti s takim gibom, premikom se zbuditi / njena dlan se je zdrznila zdŕzniti knjiž. povzročiti, da kdo naredi hiter, sunkovit gib, premik: ploskanje ga je zdrznilo; včasih ga zdrzne strah / zdrzniti z rameni stresti, trzniti ♪
- zdrzováti se -újem se nedov. (á ȗ) delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo zdrzováti knjiž. stresati, trzati: zdrzovati z rameni / ustreljena ptica je še nekaj časa zdrzovala zdrzujóč se -a -e: zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz ♪
- zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdrži več, kot misli; vse preizkušnje je zdržala / zdržati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdržal / pri hoji zdrži velike napore / organizem takih obremenitev ne zdrži; srce je zdržalo 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdržati brez hrane cel teden // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdrži brez vode 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdržati napad močnejšega sovražnika; zdržati konkurenco 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdržal eno minuto; tako so kričali, da ni zdržal; doma ne zdrži niti en dan / pri takem človeku je težko zdržati; v taki službi bo težko zdržal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdržalo doma, pri delu 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdržala; do jutra bo že zdržal / pri njem ne zdrži nobena ženska / zdržati do konca 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdrži brez cigaret, pijače / ne moreta zdržati drug brez drugega 7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdržal ves teden; na hladnem bo meso zdržalo / vzmet bo zdržala še nekaj let ● ekspr. denar mu ne zdrži pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdrži kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdržal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči zdržáti se tudi izdržáti se 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je
moral zdržati; popolnoma se zdržati / spolno se zdržati 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdržati se kajenja, pitja; zdržati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdržati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdržal / zdržati se glasovanja zdržán tudi izdržán -a -o: število zdržanih glasov ∙ knjiž. sprejel ga je z zdržanim posmehom zadržanim ♪
- zdrževáti -újem tudi izdrževáti -újem nedov. (á ȗ) vzdrževati: hišo zdržuje sam / zdrževal je družino / vojsko so zdrževali kmetje zdrževáti se tudi izdrževáti se zavestno, hote ne delati, kar osebek hoče, želi: zdrževati se kajenja / zdrževati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne delati česa sploh: zdrževal se je nepotrebnih pripomb ♪
- zduhati gl. izduhati ♪
- zdušíti -ím dov., zdúšil (ȋ í) skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: zdušiti čebulo, korenje, meso / zdušiti jabolka v oslajeni vodi zdušèn -êna -o: zdušene gobe; zdušeno meso ♪
- zdvájati -am nedov. (ā) knjiž. dvomiti: nikar ne zdvajajte; zdvajal je, da bi bilo mogoče najti resnico / zdvajati nad uspehom svojega dela obupavati ♪
- zdvojíti -ím in zdvójiti -im dov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. zdvomiti: nikoli ni zdvojil o pravilnosti svoje poti / zdvojiti nad samim seboj obupati zdvojèn -êna -o in zdvójen -a -o: zdvojen človek; zdvojeni klici; bila je nesrečna in zdvojena ♪
- zdvómiti -im, in zdvomíti in zdvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) imeti, izraziti dvom, dvome: dozdaj je bilo njegovo prepričanje trdno, zdaj pa je nenadoma zdvomil; zdvomiti o uspehu, pog. v uspeh; zdvomil je, da bo delo dokončal // začeti domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: zdvomil je o njeni zvestobi / o tem človeku je že večkrat zdvomil; zdvomiti nad mladino ♪
- zébkati -am nedov. (ẹ̑) brezoseb., otr. zebsti: obuj se, da te ne bo zebkalo ♪
- zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo / rado jo zebe ∙ knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna // ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe ♪
- zedíniti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj enotno, složno: zediniti sprte strani; zediniti politične stranke / zediniti mnenja, stališča poenotiti 2. knjiž. združiti, povezati: zediniti posamezne kneževine v eno državo / zediniti se proti skupnemu sovražniku; politično se zediniti zedíniti se postati enakih misli, istega mnenja: nista se mogla zediniti glede otrokovega imena / zediniti se za kaj, v čem zedínjen -a -o: prijatelja sta bila končno spet zedinjena;
biti zedinjen s kom ♦ zgod. zedinjena Slovenija in Zedinjena Slovenija Slovenija, ki naj bi po slovenskem političnem programu iz leta 1848 združevala vse slovensko etnično ozemlje v eno upravno enoto ♪
- zedínjati -am nedov. (í) 1. delati kaj enotno, složno: pijača jih je vse bolj zedinjala / zedinjati stališča enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: revija naj bi zedinjala vsa umetnostna področja ∙ star. ta rastlina zedinja plemenite lastnosti svojih prednic ima, združuje zedínjati se postajati enakih misli, istega mnenja: postopoma sta se zedinjala / zedinjati se med seboj ♪
- zedinjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enotno, složno: zedinjevati ljudi, narode / zedinjevati mnenja enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: zedinjevati ljudi sorodnih poklicev; gospodarsko, politično zedinjevati zedinjeváti se postajati enakih misli, istega mnenja: o tem se postopoma zedinjujejo ♪
- zéhati -am nedov. (ẹ́) nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala zeháje: zehaje odgovoriti; glasno zehaje je pospravila posodo z mize zehajóč -a -e: zehajoč se je odpravil spat; zehajoči poslušalci ♪
- zéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: zehnil je nekajkrat zapored; glasno, zaspano, zdolgočaseno zehniti; s smiselnim osebkom v dajalniku zehnilo se mu je ♪
- zelenéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dobivati (zelene) liste: drevo, grm zeleni / njive že zelenijo, čeprav je še hladno 2. postajati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlobi hitro zeleneli; zidovi zelenijo od plesnobe, vlage / ekspr. zeleneti od jeze, zavisti 3. knjiž. zeleno se odražati, kazati: na skalah je zelenel mah; v daljavi zelenijo gozdovi zelenèč -éča -e: zeleneči gozdovi; zeleneč grm; zeleneča polja ♪
- zeleníti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj zeleno: pomlad je zelenila gozd / svetloba zeleni gomolje // oskrbovati z zelenjem, rastlinjem, ozelenjevati: umetno zeleniti dele puščav zeleníti se knjiž. 1. dobivati (zelene) liste: drevo se zeleni / narava se je začela zeleniti 2. zeleno se odražati, kazati: v dolini se zelenijo travniki ♪
- zelotízem -zma m (ȋ) knjiž. strastna, nestrpna zavzetost za kako, navadno versko idejo, nazor; gorečnost, zagrizenost: moralna ozkosrčnost se je spremenila v zelotizem; katoliški zelotizem ♪
- zenačiti ipd. gl. izenačiti ipd. ♪
- zévati -am nedov. (ẹ́) 1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: vrata nastežaj zevajo / rana zeva // ekspr., s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v mreži, ograji zeva luknja / na čelu mu zeva globoka rana ima globoko rano 2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod njim je zevalo brezno; oder je nemo zeval v dvorano 3. ekspr. imeti odprta usta, kljun: mrliču so podvezali brado, da ne bi zeval; kokoš je zevala od vročine, žeje / mladič je
zeval, dokler ga niso do sitega nakrmili odpiral kljun // zehati: že ves večer zeva; brezoseb. nocoj se otrokom ni nič zevalo zevajóč -a -e: požrešno zevajoč gobec zveri; zevajoča rana; v zidu zevajoča razpoka ♪
- zévniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): okenski krili sta zevnili // razmeroma široko se odpreti: usta so zevnila 2. ekspr. odpreti usta, kljun: ko mladič zagleda mater, lačno zevne; zevniti od strahu // zazehati: dvakrat je zevnil in takoj zaspal ♪
20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676 20.701 20.726 20.751 20.776