Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (1.926-1.950)
- determinatív -a m (ȋ) lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo ♪
- determinatíven -vna -o prid. (ȋ) ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost ♪
- determinírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
- determinístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost ♪
- déti dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2 ♪
- déti dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se
dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
- detìč -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič ♪
- detínji -a -e prid. (ȋ) pesn. otroški: detinje igre; detinja srca ♪
- detínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. otroški: čisto detinski je še; detinska doba; obujal je spomine na detinska leta / detinska bolezen, nebogljenost ♪
- detínstvo -a s (ȋ) knjiž. otroška doba, otroštvo: že iz detinstva sta dobra prijatelja ♦ ped. doba otrokovega razvoja od konca prvega leta starosti do vstopa v šolo; zgodnje otroštvo ♪
- detonírati -am dov. in nedov. (ȋ) eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira ♪
- detronizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja // ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine ♪
- devalorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine ♪
- devalvírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar ♪
- devastírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela ♪
- dévati -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati ♪
- deverbatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik ♪
- devétdeseti -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu ∙ knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1890 do 1900 ♪
- devêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
- devetíca -e ž (í) 1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico ♪
- devêtič prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na devetem mestu: ko je pomeril devetič, je končno zadel ♪
- devetína -e ž (í) del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino ♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu ♪
- devétindevétdeset -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar) ♪
- devetkáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko govoriti o nepomembnih stvareh: kar naprej devetka in devetka; kaj devetkaš! // govoriti, pripovedovati: devetkal je o svojih dogodivščinah / ne devetkaj neslanosti! ♪
- devétnajsti in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900 ♪
1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026