Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (18.826-18.850)



  1.      vzkliceváti  -újem nedov.) knjiž. klicati: vzklicevati očetovo ime
  2.      vzklíkati  -am nedov. ( ) glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikati gesla; vzklikati hura, naprej; vzklikati od začudenja / manifestanti vzklikajo republiki; vzklikati proti nasilju / dov. čestitam vsem in vzklikam: naj živi svoboda vzklikajóč -a -e: odhajati, vzklikajoč od veselja; vzklikajoča množica
  3.      vzklíkniti  -em dov.) glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikniti geslo; vzklikniti hej, živio; vzklikniti komu, naj bo previden; vzklikniti od veselja, začudenja; jezno, ogorčeno vzklikniti / pazi, vzklikne
  4.      vzklíti  vzklíjem dov. (í) 1. pognati kal(i); vzkaliti: koruza je že vzklila / to seme hitro vzklije 2. s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzklile cvetlice, trava 3. knjiž. nastati, pojaviti se: na licih ji vzklije rdečica / v njem vzklije ljubezen / novo življenje vzklije; iz tega vzklije zlo / iz teme vzklije svetloba se pokaže, zasveti vzklíl -a -o: vzklilo seme
  5.      vzkloníti  vzklónim dov. ( ọ́) zastar. vzravnati: vzkloniti upognjen hrbet
  6.      vzkoprnéti  -ím dov., tudi vzkoprnì (ẹ́ í) 1. ekspr. začutiti, dobiti zelo močno željo po čem: vzkoprneti po sreči // zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: deček ves vzkoprni od vabljive moči zvonjenja 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): ko je zagledal razbitine voza, je vzkoprnel
  7.      vzkrátiti  -im dov., tudi vzkrate; tudi vzkrala (á ā) z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: vzkratiti komu pravico / vzkratiti komu veselje // star. preprečiti: vzkratiti komu delo / vodo so jim vzkratili preprečili dostop do nje
  8.      vzkrêsniti  -em, tudi vzkresníti in vzkrésniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) zastar. (znova) se pojaviti, vstati: kdaj nam vzkresne pravica / sredi napete tišine vzkresne zmagoslavno veselje
  9.      vzkríkati  -am nedov. () knjiž. krikati: vzkrikati od bolečin / po dvoriščih vzkrikajo petelini predirljivo kikirikajo
  10.      vzkríkniti  -em dov.) knjiž. krikniti: vzkrikniti od bolečine / predajte se, je vzkriknil
  11.      vzkrikováti  -újem nedov.) knjiž. krikati: vzkrikovati od bolečin
  12.      vzkríliti  -im dov.) s končinami narediti gib navzgor: štorklja je še nekajkrat vzkrilila in odletela; vzkriliti z rokami
  13.      vzkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zakrvaveti: od plezanja po skalah so jim vzkrvavela kolena / nad poljano vzkrvavi zarja
  14.      vzlékniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zlekniti se: vzlekniti se na travo, v naslanjač vzléknjen -a -o: biti vzleknjen v naslanjaču
  15.      vzlepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica
  16.      vzlétati  -am nedov. (ẹ̑) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: mladiči vzletajo iz gnezda / helikopterji drug za drugim vzletajo in pristajajo; z letalonosilke pravkar vzleta letalo
  17.      vzletávati  -am nedov. () ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele; vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre vzletavajóč -a -e: vzletavajoč metulj
  18.      vzletéti  -ím dov., vzlêtel (ẹ́ í) ločiti se od tal, podlage in začeti leteti: iz trsja vzletijo divje race / raketa vzleti proti vesolju; vzleteti in pristati / vzleteti nad meglo, pod nebo; vzleteti s helikopterjem / letalo vzleti ob šestih ima odhod; odleti
  19.      vzlešče  -a s (í) prostor za vzletanje: urediti vzletišče; letalo je pristalo zunaj vzletišča; vzletišče na letalonosilki / vzletišče letališča vzletna steza / raketno, vesoljsko vzletišče
  20.      vzljubíti  in vzljúbiti -im dov. ( ū) začeti ljubiti: vzljubiti dekle; prvič vzljubiti / vzljubiti učence; otroci so se kmalu vzljubili / vzljubiti delo vzljubíti se in vzljúbiti se redko, s smiselnim osebkom v dajalniku, z nedoločnikom zahoteti se: vzljubilo se mu je klepetati / vzljubilo se mu je vina vzljúbljen -a -o: vzljubljeno delo
  21.      vzljúbljati  -am nedov. (ú) redko začenjati ljubiti: vse bolj vzljubljati koga / vsi po vrsti so ga vzljubljali
  22.      vzmáhniti  -em, in vzmahníti in vzmáhniti -em dov.; á ) star. mahniti, zamahniti navzgor: vzmahniti z rokami / vzmahniti s perutmi, z repom
  23.      vzmeti  -ím in vzmétiti -im nedov. in dov. ( í; ẹ́ ẹ̑) opremljati z vzmetjo, vzmetmi: vzmetiti vozilo vzmetèn -êna -o in vzméten -a -o: mehko, trdo vzmeten; vzmeten z dvema vzmetema
  24.      vzmíkati  -am stil. vzmíčem dov. () knjiž. zamikati, vzbuditi zanimanje: knjiga ga je vzmikala / brezoseb. vzmikalo ga je, da bi to naredil
  25.      vzmnožíti  -ím dov., vzmnóžil ( í) zastar. okrepiti, povečati: uspeh mu je vzmnožil samozavest

   18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA