Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (18.026-18.050)


  1.      usliševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: usliševal je vse, ki so ga kaj prosili / usliševati prošnje ♦ rel. Bog uslišuje molitve ♪
  2.      uslóčati  -am nedov. (ọ́) dajati čemu lokasto obliko: mačka je usločala hrbet ♪
  3.      uslóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) dati čemu lokasto obliko: usločiti hrbet, ramena; mačka se je usločila; usločil se je kot pod težkim bremenom / prevelika teža je usločila strop uslóčiti se ekspr. pojaviti se v obliki loka: nad dolino se je usločila mavrica uslóčen -a -o: usločen vrat; stena je nekoliko usločena; elegantno usločen most ♪
  4.      uslúžbiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. zaposliti se: uslužbiti se v rudniku ∙ knjiž., redko uslužbil se je vladi začel pretirano vdano delati zanjo uslúžben -a -o: uslužbena je v lekarni ♪
  5.      uslužíti  in uslúžiti -im dov. (ȋ ú) zastar. narediti uslugo, ustreči: s to knjigo je matica uslužila svojim članom uslužíti se in uslúžiti se iti v službo: uslužiti se pri kmetu za pastirja / uslužiti se k notarju ♪
  6.      usmájati  -am nedov. (á) nar. tolminsko potikati se, potepati se: usmajati po svetu; kje si usmajal vse dopoldne ♪
  7.      usmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer: usmeriti vodni curek, svetlobni snop; usmeriti čoln proti pristanišču / usmeriti napad; promet usmeriti po obvoznici / usmeriti rečno strugo tako, da se ne vijuga preveč; pren. njeno življenjsko pot je usmerila prezgodnja smrt staršev // narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: usmeriti anteno; daljnogled je usmeril na vrh hriba; žarometi so se usmerili na stolp / usmeriti pogled skozi okno 2. narediti, da ima kaka dejavnost določeno vsebino: izvozno, tržno usmeriti gospodarstvo; usmeriti raziskovanje na družbeno področje / usmeriti pozornost koga k čemu, na kaj // določiti potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: usmeriti igro / usmeriti razvoj // narediti, da določena dejavnost obsega to, kar izraža določilo: usmeriti prodajo na tuje trge; usmeriti proizvodnjo v izdelavo končnih izdelkov; usmeriti raziskovanje na družbeno področje; kmetje so se usmerili v pitanje telet / izobraževanje se je preveč usmerilo v ozko specializacijo 3. narediti, povzročiti, da kdo misli, ravna na določen način: filozofsko, idejno usmeriti koga 4. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost: usmeriti učenca v študij matematike; usmeriti ženske k družbenemu delu ● tabla usmeri popotnika proti Ojstrici mu kaže smer; vratar ga je usmeril v drugo nadstropje mu je rekel, naj gre v drugo nadstropje; ekspr. usmeriti korak proti domu oditi, odpraviti se domov usmérjen -a -o 1. deležnik od usmeriti: po obvoznici usmerjen promet; žarometi so usmerjeni k palači, na palačo 2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini: duhovno usmerjen človek; potrošniško usmerjena družba; politično usmerjeno pisanje / njegova kritičnost je usmerjena proti sprenevedanju ◊ agr. usmerjena kmetija kmetija, ki se ukvarja s pridelavo določenih rastlin, gojenjem določenih živali; geom. usmerjena daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej; šol. usmerjeno izobraževanje izobraževanje po končani osnovni šoli, ki usposablja za delo na določenem področju, v določeni stroki ♪
  8.      usmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj določeno smer: priprava, ki usmerja tok dima; usmerjati vozilo / usmerjati promet / usmerjati ladjo z lučmi; svojo pot je usmerjal po zvezdah // delati, da je kaj obrnjeno v določeno smer: usmerjati anteno; usmerjati luči naravnost / usmerjati pogled kam 2. delati, da ima kaka dejavnost določeno vsebino: usmerjati gospodarstvo, politiko; načrtno usmerjati / usmerjati šolski sistem / njegovo pozornost je usmerjala proč od otroka // določati potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: usmerjati delo, igro; pogovor je usmerjal, kamor je sam hotel; računalniško usmerjati delovni postopek / usmerjati razvoj / naloge, ki usmerjajo vsakdanje življenje / usmerjati mišljenje koga // delati, da določena dejavnost obsega to, kar izraža določilo: usmerjati prodajo na tuja tržišča; usmerjati se v izvoz 3. delati, povzročati, da kdo misli, ravna na določen način: to usmerja in sili kmeta, da je stvaren; filozofsko, idejno usmerjati koga / revijo usmerjajo mladi izobraženci 4. povzročati zanimanje za določeno dejavnost: usmerjati ljudi h gojitvi športa; usmerjati učence v študij jezikov / poklicno usmerjati usmérjan -a -o: strokovno usmerjano zdravstvo ♪
  9.      usmerjeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati: usmerjevati promet / usmerjevati razpravo usmerjeván -a -o: usmerjevano gospodarstvo ♪
  10.      usmíliti se  -im se dov. (í ȋ) 1. iz sočutja narediti komu kaj dobrega: usmiliti se pregnancev, ranjencev; revežev se je vedno usmilila jim dala jesti, jih oblekla; v stiski se usmiliti koga // pokazati do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: otrok so se usmilili, odrasle pa so pobili; prosil je, naj se ga usmilijo / v krščanskem okolju: Bog se vas usmili; Bog se usmili njegove duše / usmilite se njihove revščine, samote 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti komu to, kar pričakuje, kar je treba narediti: čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil; ostal je sam, nobena se ga ni hotela usmiliti se poročiti z njim / vrata so cvilila, pa se jih je oče usmilil in jih namazal 3. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog se usmili izraža a) sočutje, pomilovanje: kakšen je bil, bog se usmili; bog se te usmili b) nejevoljo, nestrpnost: kakšno vreme imamo, bog se usmili c) strah, vznemirjenost: bog se usmili, je zaječala; spet bo tepena, bog se usmili 4. star. zasmiliti se: tak je bil, da se je vsem usmilil / v srce se mu je usmilila ● ekspr. otroci so bili lačni, raztrgani, da se bog usmili zelo; ekspr. tam je revščina, da se bog usmili zelo velika; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo ♪
  11.      usmodíti  -ím dov., usmódil (ȋ í) ekspr. udariti: usmodil ga je čez pleča; s šibo usmoditi ♦ vet. usmoditi kopitno roževino pri nameščanju podkve vžgati v kopitni podplat njeno obliko, da se dobro, trdno prilega ♪
  12.      usmradíti  -ím dov., usmrádil (ȋ í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr. njihovo življenje se je usmradilo usmrajèn -êna -o: voda v sodu je usmrajena; usmrajeno meso; usmrajeno duhovno ozračje ♪
  13.      usmrájati  -am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja ♪
  14.      usmŕčati  -am nedov. (ŕ) usmrčevati: mučil in usmrčal je nemočne žrtve / usmrčati zločince ♪
  15.      usmrčeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati smrt, navadno človeka: usmrčevati v duševni zmedenosti // izvrševati smrtno kazen: usmrčevati obsojence ♪
  16.      usmrdéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) redko usmraditi se: meso se je hitro usmrdelo ♪
  17.      usmŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž. usekniti se: glasno se usmrkniti ♪
  18.      usmrtílen  -lna -o prid. (ȋ) ki usmrti: usmrtilni strup; usmrtilno orožje ♦ lov. usmrtilni strel strel, s katerim se usmrti ranjena, bolna žival ♪
  19.      usmrtítelj  -a m (ȋ) kdor usmrti človeka: ujeti usmrtitelja ♪
  20.      usmrtítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usmrtiti: usmrtitev je bila določena za naslednji dan; usmrtitev obsojenca ♪
  21.      usmrtíti  -ím dov., usmŕtil (ȋ í) povzročiti smrt, navadno človeka: po nesreči je usmrtil lastnega sina; usmrtiti se s strupom / knjiž. telo je lahko usmrtiti, duha pa ne // izvršiti smrtno kazen: usmrtiti obsojence; usmrtiti z obešenjem, ustrelitvijo usmrčèn -êna -o: usmrčeni talci; bil je usmrčen s strelom ♪
  22.      usnívati  -am nedov. (í) zastar. uspavati: šelestenje listja ga je usnivalo ♪
  23.      usnjática  -e ž (ȃ) usnj. plast celic v sredini kože: usnjatica in mesnatica ♪
  24.      usnovíti  -ím tudi usnóviti -im dov., usnóvil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. uresničiti, konkretizirati: usnoviti idejo, zamisel usnóvljen -a -o tudi usnovljèn -êna -o: usnovljeni načrti ♪
  25.      usnúti  usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti ● star. za večno usnuti umreti usnúl -a -o: pravljica o usnuli Trnjulčici ♪

   17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 18.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA