Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (1.701-1.725)


  1.      datírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo 2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek 3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja datíran -a -o: pismo je datirano s 26. marcem ♪
  2.      datírka  -e ž (ȋ) žarg., adm. datumska štampiljka ♪
  3.      dátiv  -a m (ȃ) lingv. tretji sklon, dajalnik: predlog z dativom ♪
  4.      dátiven  -vna -o prid. (ȃ) lingv. dajalniški: dativni objekt ♪
  5.      dávčnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na davčno politiko: davčnopolitična načela ♪
  6.      dáviti  -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi ● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila dáviti se 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira ∙ ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena ♪
  7.      debatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od debatirati: prazno, vneto debatiranje ♪
  8.      debatírati  -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati ∙ ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra ♪
  9.      debeléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela ♪
  10.      debelíti  -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
  11.      debirokratizácija  -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov; debirokratizacija uprave; proces debirokratizacije ♪
  12.      debirokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje ♪
  13.      debitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun ♪
  14.      debitirati  prvič nastopiti gl. debutirati ♪
  15.      deblokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko ♪
  16.      debutírati  tudi debitírati -am [debit-] dov. in nedov. (ȋ) začeti kako udejstvovanje, navadno umetniško, s prvim javnim nastopom: igralec je debutiral v naslovni vlogi Desetega brata / pisatelj je s tem romanom debutiral; debutirati kot režiser ♪
  17.      decentralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
  18.      decentralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
  19.      decimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo // knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo decimíran -a -o: ostanki decimiranega polka ♪
  20.      dedicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opremiti s posvetilom; posvetiti: dedicirati knjigo ♪
  21.      dedováti  -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval 2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege ♪
  22.      deducírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sklepati iz splošnega na posamezno: zna logično deducirati; napačno deducirati / iz preveč splošnih načel ni mogoče deducirati pravilnih rešitev ♪
  23.      deduktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. osnovan na dedukciji: deduktivni postopek; deduktivna metoda; deduktivno sklepanje / priti do rezultatov po deduktivni poti deduktívno prisl.: deduktivno presojati ♪
  24.      deduktivízem  -zma m (ȋ) publ. enostranska, shematična deduktivna obravnava problemov: njegovo dokazovanje je očiten deduktivizem ♪
  25.      deetatizácija  -e ž (á) odpravljanje, odprava etatizma: postopna deetatizacija; proces deetatizacije / deetatizacija železnice ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA