Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (16.826-16.850)


  1.      ščítiti  -im nedov. (í ȋ) 1. biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje: ovitek ščiti knjigo; premaz ščiti kovino pred rjo / oklep ga je ščitil pred udarci; sončna očala ščitijo pred premočno svetlobo // biti na takem mestu, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: ščitilo ga je drevo; ščititi komu hrbet; gozdovi ščitijo letališče pred vetrovi / votlina nas je ščitila pred dežjem 2. delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: direktor je ščitil svojega nečaka; zmeraj jo ščiti / pri umiku so jih ščitili mitraljezci / strupi ščitijo rastlino pred škodljivci 3. delati, da se komu kaj ne zmanjša, odvzame: sindikat ščiti koristi delavcev; ščititi ugled šole / zakon ščiti pravice mladoletnikov ščitèč -éča -e: ščiteč plamen sveče, se je opekla ♪
  2.      ščrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. ščebetati, čebljati: lastovke ščrlijo ♪
  3.      ščúvati  -am tudi -újem nedov. (ú) povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca // spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi ščuvajóč -a -e: to je bil ščuvajoč govor ♪
  4.      šekljáti  -ám [šǝk in šek] nedov. (á ȃ) nar. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo ∙ nar. šekljati s kovanci žvenketati ♪
  5.      šelestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo šelestèč -éča -e: šelesteči listi papirja; šelesteča svila; veje, šelesteče v vetru ♪
  6.      šeléstniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo ♪
  7.      šemáriti  -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
  8.      šematízem  -zma m (ȋ) publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti: pogledati v šematizem / poštni šematizem ♪
  9.      šémiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš ♪
  10.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal ♪
  11.      šentováti  -újem nedov. (á ȗ) star. preklinjati z besedo šent: za vsako malenkost je šentoval ♪
  12.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
  13.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
  14.      šepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepniti: šepetniti na uho, v uho / pazi nase, mu je šepetnila ♪
  15.      šépniti  -em, tudi šepníti in šépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila ♪
  16.      šéstdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu ∙ knjiž. šestdeseta [60.] leta devetnajstega stoletja od 1860 do 1870 ♪
  17.      šestdesetína  -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
  18.      šestdesetínka  -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
  19.      šêsti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ◊ lingv. šesti sklon ♪
  20.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  21.      šêstič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na šestem mestu: petkrat je zmagal, šestič pa izgubil ♪
  22.      šestílo  -a s (í) priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov, merjenje manjših razdalj: uporabljati šestilo; prenašati daljice s šestilom; risati krog s šestilom ♦ geom. elipsno šestilo priprava za risanje elips; gozd. debelinsko šestilo za merjenje premera debel; teh. objemno šestilo šestilu podobna merilna priprava z navznoter ukrivljenima krakoma; palično šestilo ki se rabi za risanje večjih krogov ♪
  23.      šestína  -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja ♪
  24.      šestíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število šest: šestiški sestav; šestiška številka ♪
  25.      šéstnajsti  in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan ♪

   16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA