Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (16.776-16.800)
- svístniti -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku ♪
- sviščáti -ím nedov. (á í) dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem sviščèč -éča -e: sviščeči glasovi; sviščeče sopenje ♪
- svítati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati ● knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro ♪
- svítice svític ž mn. (ȋ) star. spodnje hlače iz domačega platna: izpod črnih hlač so se videle bele svitice; bil je v samih sviticah ♪
- svojegláviti -im nedov. (á ȃ) ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: ta človek preveč svojeglavi ♪
- svojíti si -ím si nedov. (ȋ í) knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja ∙ knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje ♪
- šablonírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. delati s šablono: šablonirati vzorec šabloníran -a -o: šablonirana stena ♪
- šablonizírati -am nedov. in dov. (ȋ) publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi ♪
- šahírati -am nedov. (ȋ) 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi ♪
- šalíti se in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
- šalobáriti -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
- šampanjizírati -am nedov. (ȋ) žarg. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra ♪
- šamponírati -am nedov. in dov. (ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati šampon na kaj: zmočila je lase in jih šamponirala / šamponirati preprogo ♪
- šantáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
- šapáti -ám tudi šápati -am nedov. (á ȃ; ā ȃ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved ♪
- šapirografírati -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo ♪
- šápniti -em dov. (á ȃ) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki ♪
- šárati 1 -am nedov. (ȃ) zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo ♪
- šárati 2 -am nedov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa ♪
- šáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju piha ◊ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju ♪
- šarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala ♪
- šaržírati -am nedov. in dov. (ȋ) metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šaržirati / šaržirati plavž ♪
- šatírati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve ♪
- šávsati -am nedov. (ȃ) hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki ♪
- šávsniti -em dov. (á ȃ) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril ♪
16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876