Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (16.776-16.800)



  1.      svístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku
  2.      sviščáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, sikajoče glasove: suha trava je sviščala pod nogami // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: izstrelki so sviščali čez mesto / po zraku sviščijo strele // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: sviščati z mečem sviščèč -éča -e: sviščeči glasovi; sviščeče sopenje
  3.      svítati se  -am se nedov. () nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitatiknjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro
  4.      svítice  svític ž mn. () star. spodnje hlače iz domačega platna: izpod črnih hlač so se videle bele svitice; bil je v samih sviticah
  5.      svojegláviti  -im nedov.) ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: ta človek preveč svojeglavi
  6.      svojíti si  -ím si nedov. ( í) knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja ∙ knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje
  7.      šablonírati  -am nedov. in dov. () teh. delati s šablono: šablonirati vzorec šabloníran -a -o: šablonirana stena
  8.      šablonizírati  -am nedov. in dov. () publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi
  9.      šahírati  -am nedov. () 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi
  10.      šalíti se  in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. ( á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami
  11.      šalobáriti  -im nedov.) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši
  12.      šampanjizírati  -am nedov. () žarg. piti (šampanjec): šampanjizirala sta do jutra
  13.      šamponírati  -am nedov. in dov. () z mazanjem, drgnjenjem nanašati šampon na kaj: zmočila je lase in jih šamponirala / šamponirati preprogo
  14.      šantáti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  15.      šapáti  -ám tudi šápati -am nedov.; ā ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved
  16.      šapirografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo
  17.      šápniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
  18.      šárati 1 -am nedov. () zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo
  19.      šárati 2 -am nedov.) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
  20.      šáriti  -im nedov.) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju pihalov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
  21.      šarmírati  -am dov. in nedov. () knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala
  22.      šaržírati  -am nedov. in dov. () metal. dajati vložek v plavž; polniti: začeti šaržirati / šaržirati plavž
  23.      šarati  -am nedov. in dov. () žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve
  24.      šávsati  -am nedov. () hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
  25.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril

   16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA