Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (16.451-16.475)
- stikálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec v stikalni postaji ♪
- stikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stik ali stikanje: stikalna mesta med tračnicami / stikalni aparat, gumb; stikalna naprava, ročica ♦ elektr. stikalna omara omara s stikalnimi aparati; stikalna plošča plošča, na kateri so elementi za vklapljanje, izklapljanje, preklapljanje električnih tokokrogov; stikalna postaja postaja s stikalnimi aparati, v katero vodi več vodov za povezavo omrežij; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov ♪
- stikalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj stika: stikališče grebenov; stikališče ploskev; mesto je nastalo na stikališču pomembnih prometnih poti / tu je stikališče kultur, ljudstev ♪
- stikálnik -a m (ȃ) teh. naprava za vzpostavljanje večjega števila zvez: delovanje stikalnika / koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
- stikálo -a s (á) priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo ♦ elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo ♪
- stíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, dajati skupaj: ročno stikanje deščic / stikanje lopatice s ključnico ♪
- stíkanje tudi iztíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami ♪
- stíkati -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi ∙ ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali stíkati se 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo ♦ anat. lopatica se stika s ključnico 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki ∙ redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli ♪
- stíkati -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci ♪
- stikávt tudi iztikávt -a m (ȃ) slabš. kdor (rad) stika, išče: ta človek je pravi stikavt ♪
- stikljív tudi iztikljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stikljiv otrok / stikljiv pes ♪
- stíkoma prisl. (ȋ) knjiž. tako tesno, da se stika: stikoma položiti deske ♪
- stikováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave ♪
- stikováti -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano ♪
- stíl -a m (ȋ) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža ♦ lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan ♪
- stilém -a m (ẹ̑) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme; za Cankarjevo prozo značilni stilemi ∙ publ. režijski stilem režijska značilnost ♪
- stílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe ◊ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno
izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
- stilét -a m (ẹ̑) nekdaj bodalo s kratkim, ozkim trikotnim rezilom: hitro je izvlekel stilet ♪
- stilíst -a m (ȋ) kdor v svojih literarnih delih dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva jezikovnega izražanja: dober stilist; Cankar je velik stilist; kot stilist se je veliko naučil pri klasikih // nav. ekspr. kdor dobro uporablja izrazna in oblikovna sredstva sploh: v svojem glasbenem ustvarjanju je bil dovršen stilist ♪
- stilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik ♪
- stilístika -e ž (í) 1. lit. veda o značilnostih in primernosti izraznih in oblikovnih sredstev literarnega jezikovnega izražanja: ukvarjati se s stilistiko; poetika in stilistika 2. lingv. veda o stilnih značilnostih besedil: vaje iz stilistike / praktična stilistika veda o čimbolj ustrezajočih in priporočljivih zlasti jezikovnih značilnostih navadno neumetnostnih besedil ♪
- stilít -a m (ȋ) asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra ♪
- stilizácija -e ž (á) glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila ♦ jur. stilizacija zakonskega besedila ♪
- stilízem -zma m (ȋ) lingv. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi; Pregljevi stilizmi; ugotoviti funkcijo stilizmov ♪
- stilizíranje -a s (ȋ) glagolnik od stilizirati: stiliziranje cvetov pri upodabljanju / stiliziranje povesti za film ♪
16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551