Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (16.301-16.325)


  1.      sramotílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga sramoti: ogniti se sramotilcu / sramotilec države ♪
  2.      sramotílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
  3.      sramotílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. ženska oblika od sramotilec: rogal se je svojim sramotilkam 2. knjiž. sramotilna pesem: prepevati sramotilke in šaljivke / pesem sramotilka ♪
  4.      sramotíšče  -a s (í) nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru ♪
  5.      sramotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga ♪
  6.      sramotíti  -ím nedov. (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime // spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino sramotèn in sramočèn -êna -o: ponižani in sramoteni ujetniki ♪
  7.      sramováti se  -újem se nedov. (á ȗ) čutiti sram: sramuje se, ker je to naredila; sramovati se svoje lahkovernosti; sramovala se je zaradi umazane obleke / ekspr. lastna mati se ga sramuje; sramovati se samega sebe / sramoval se je povedati resnico; sramovati se pred kom ∙ ekspr. sramovati se v dno duše zelo ♪
  8.      sráti  sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj ♪
  9.      srbéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaj, opeklina ga srbi; brezoseb. začelo ga je srbeti na nogi / po mlačvi ga je hrbet srbel od prahu; ob srbenju nosu nos me srbi, jezen bom 2. ekspr. močno želeti, hoteti: srbi ga, da bi kaj povedal; srbelo jih je, da bi čimprej začeli delati ● pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti, roke zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. jezik ga je srbel, vendar je molčal čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo pete, podplati da si zelo želi plesati; ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo srbèč -éča -e: srbeč izpuščaj; srbeče mesto na koži ♪
  10.      srbístika  -e ž (í) veda o srbskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz srbistike ♪
  11.      srbohrvatíst  -a m (ȋ) strokovnjak za srbohrvatistiko: priznan srbohrvatist ♪
  12.      srbohrvatístika  -e ž (í) veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko ♪
  13.      srbohrvatízem  -zma m (ȋ) lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku: v prevodu je ostalo precej srbohrvatizmov ♪
  14.      srborítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil ♪
  15.      sŕčiti  -im nedov. (ŕ ȓ) knjiž. opogumljati, hrabriti: njegova hladnokrvnost jih je srčila ♪
  16.      sŕčkati  -am nedov. (ȓ) ekspr. ljubkovati: srčkati otroka; rada se srčka pri materi / srčkala sta se v parku na klopi ♪
  17.      srdíti  -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. (ȋ í; ȋ ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase ♪
  18.      srébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala ♪
  19.      srébkati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. srebati: srebkati kavo ♪
  20.      srebljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo ♪
  21.      srébniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo šumeči glasovi: srebniti malo juhe; hlastno je srebnil iz kozarca // ekspr. malo popiti: dal ji je piti, pa je samo srebnila ∙ pog., ekspr. rad ga srebne pije (alkoholne pijače) ♪
  22.      srebréti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati po barvi podoben srebru: nebo je začelo srebreti / polja so srebrela v mesečini ♪
  23.      srebríkati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. srebrnkasto se odražati, kazati: jezero se srebrika; nad dolino se je srebrikala megla ♪
  24.      srebríti  -ím nedov., srebrèn (ȋ í) prekrivati s tanko plastjo srebra: srebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. delati kaj po barvi podobno srebru: slana je srebrila travnik; lasje mu srebrijo sivijo srebríti se ekspr. srebrno se odražati, kazati: nebo se je začelo srebriti; reka se srebri v mesečini ♪
  25.      srebrníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. srebriti: mesec je srebrnil morske valove / nebo se srebrni ♪

   16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA