Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (15.126-15.150)
- sájiti -im nedov. (á ȃ) povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo ♪
- sakralizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo sakralizíran -a -o: sakralizirana podoba pesnika ♪
- sakramentírati -am nedov. (ȋ) ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral ♪
- saldakónti -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte // oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov ♪
- saldakontíst -a m (ȋ) fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista ♪
- saldakontístka -e ž (ȋ) ženska oblika od saldakontist: sprejeti saldakontistko z znanjem strojepisja ♪
- saldírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati hranilno knjižico v celoti izplačati ● knjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva saldíran -a -o: saldirani računi ♪
- salutíranje -a s (ȋ) glagolnik od salutirati: salutiranje vojakov ♪
- salutírati -am dov. in nedov. (ȋ) pozdraviti z dvigom desne roke ob sence glave ali predse: vojak je udaril s peto ob peto in salutiral; salutirati generalu / oficirji so salutirali v pozdrav ♪
- saméti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati prazen, pust: ulice so vedno bolj samele ♪
- samévati -am nedov. (ẹ́) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše ♪
- sámiti -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo ∙ knjiž., redko stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo ♪
- sámoaktívnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. aktivnost, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: spodbujati k samoaktivnosti; učenčeva samoaktivnost ♪
- sámočistílen -lna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na čiščenje, ki poteka samo od sebe: naravna samočistilna sposobnost ozračja, reke ◊ agr. samočistilna mlatilnica mlatilnica s pripravo za odstranjevanje plev ♪
- sámočistílnost -i ž (ȃ-ȋ) značilnost samočistilnega: mnoge vode izgubljajo svojo samočistilnost ♪
- sámoiniciatíva -e ž (ȃ-ȋ) 1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku 2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative ♪
- sámoiniciatíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv ♪
- sámoiniciatívnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku ♪
- sámoizníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj ♪
- sámokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
- sámokrítičnost -i ž (ȃ-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti ♪
- sámokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko ♪
- samopášiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni ♪
- samotáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: odkar mu je žena umrla, samotari / nič vas ne vidimo, kar samotarite v svoji sobi / podlasica najraje samotari 2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste: tu in tam je samotarilo kako golo drevo; na koncu doline samotari troje hiš ♪
- samotíja -e ž (ȋ) knjiž., redko samota: živeti v samotiji ∙ knjiž. hribovske naselbine in samotije samotne kmetije ♪
15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226