Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (14.876-14.900)



  1.      rekvirírati  -am dov. in nedov. () odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana
  2.      relaksírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen; sprostiti: relaksirati mišice 2. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, zabava ga relaksira; duševno se relaksirati relaksíran -a -o: relaksirane mišice
  3.      rélativen  in relaven -vna -o prid. (ẹ̑; ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari niekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relavno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega
  4.      relativírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati relativno: zgodovina človekove sodbe, vrednote relativira; vse se relativira relativíran -a -o: relativirane resnice
  5.      relativíst  -a m () 1. kdor misli, trdi, da so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: po teh neprijetnih izkušnjah je postal še večji relativist / filozofski, moralni relativist 2. pristaš teorije relativnosti: ta znani fizik ni relativist
  6.      relativístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na relativizem: relativistična etika, filozofija / tako gledanje na svet je zelo relativistično ◊ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti
  7.      relativitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. relativnosten: Einsteinova relativitetna teorija
  8.      relativizácija  -e ž (á) glagolnik od relativizirati: relativizacija morale, trditev
  9.      relativízem  -zma m () 1. nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: osnova tega leposlovnega dela je relativizem; zavračati relativizem; relativizem in subjektivizem / estetski, spoznavni, vrednostni relativizem; ekspr. sofistika in drugi relativizmi ♦ filoz. spoznavnoteoretična smer, po kateri je človeško znanje odvisno od odnosa med človekom in predmetom spoznavanja // mišljenje, ravnanje, ki temelji na takem nazoru: tak odnos je dokaz njegovega relativizma / ekspr. pasti v relativizem in skepticizem 2. knjiž. relativnost: zagovarjati tezo o relativizmu vrednot
  10.      relativizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale relativizíran -a -o: relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana
  11.      rélativnost  in relavnost -i ž (ẹ̑; ) lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnostfiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije // kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti
  12.      rélativnosten  in relavnosten -tna -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na relativnost: upoštevati je treba relativnostni vidik / Einsteinova relativnostna teorija
  13.      remizírati  -am dov. in nedov. () šah. končati igro z remijem: veliko partij je remiziral; remizirati s kom
  14.      remonrati  -am dov. in nedov. () teh. opraviti remont: remontirati stroje remonran -a -o: plavž je že remontiran / industrijsko remontirani motor v tovarni ali posebni delavnici obnovljen, popravljen motor
  15.      renčáti  -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í) 1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati 2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse // s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega renčé: pes se je renče pritajil renčèč -éča -e: renčeč glas
  16.      renomírati  -am nedov. in dov. () knjiž. hvaliti, slaviti: v govoru je renomiral pokojnikove zasluge // hvaliti se, postavljati se: nikar spet ne renomiraj; rad renomira s svojo spretnostjo renomíran -a -o 1. deležnik od renomirati: toliko renomirano blago se je izkazalo za slabo 2. znan, slovit: renomiran znanstvenik; renomirana tovarna; renomirano zdravilišče
  17.      renovírati  -am dov. in nedov. () knjiž. obnoviti, prenoviti: renovirati grad, ladjo renovíran -a -o: renovirana slika; renovirano stanovanje
  18.      rentáčiti  -im nedov.) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil
  19.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. () presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledalteh. rentgenizirati kovinski ulitek
  20.      rentier  -a [-tjé -ja] m (ẹ̑) knjiž., redko rentnik: rentieri in delničarji
  21.      renrati se  -am se nedov. in dov. () knjiž. prinašati korist, dobiček: zgraditi hotel, ki bi se rentiral; ta investicija se počasi rentira
  22.      reorganizírati  -am dov. in nedov. () na novo, drugače organizirati: reorganizirati delo v šoli; reorganizirati gospodarstvo / reorganizirati društvo; četa se je morala reorganizirati
  23.      reparírati  -am dov. in nedov. () knjiž. popraviti: pisalni stroj je treba reparirati
  24.      reparcija  -e ž (í) knjiž. razdelitev, porazdelitev: reparticija stroškov
  25.      repasírati  -am dov. in nedov. () tekst. popraviti manjše napake zlasti pri pleteninah

   14.751 14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA