Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (14.701-14.725)



  1.      razuméti  -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ) 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar ● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo razuméti se nedov. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen
  2.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati
  3.      razústiti  -im dov.) knjiž. razširiti, razglasiti: razustiti novico / komaj je razustil svojo namero, že so se mu posmehovali rekel, povedal razústiti se pobahati se, pohvaliti se: rad se razusti pred prijatelji
  4.      razuševáti  -újem nedov.) sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike
  5.      razušíti  -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil ( í; ū ) sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu
  6.      razúzdati  -am dov. () sneti, odstraniti uzdo: razuzdati konja; pren., knjiž. razmere so razuzdale človeški egoizem razúzdan -a -o: razuzdan konj; prim. razuzdán
  7.      razváditi  -im dov.) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev razvájen -a -o: razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena
  8.      razvájati  -am nedov. (ā) s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano
  9.      razvalíti  -ím dov., razválil ( í) 1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini 2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata razvalíti se slabš. zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila razvaljèn -êna -o: razvaljen človek; stolp je razvaljen
  10.      razváljati  -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo
  11.      razvalováti  -újem dov.) redko razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli razvalován -a -o: razvalovana gladina
  12.      razvalovíti  -ím dov., razvalóvil ( í) narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom // ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva razvalovljèn -êna -o: razvalovljeno morje
  13.      razvážati  -am nedov. () z vožnjo spravljati na več mest: razvažati blago; razvažati z avtomobilom / ves dan je razvažal gnoj na njivo vozil
  14.      razvédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: razvedati se po drevju / tudi v temi se je dobro razvedal // določati svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: znal se je razvedati v dejstvih
  15.      razvédeti se  -vém se dov. (ẹ́) 1. postati znan, javen: novica se je hitro razvedela; po vasi se je razvedelo, da krade 2. knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: v temi se ni mogel razvedeti; razvedeli so se po drevju // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: v hitrih spremembah se ni znal razvedeti / razvedeti se v glasbi
  16.      razvedováti se  -újem se nedov.) knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: razvedovati se v neznanem kraju
  17.      razvedríti  -ím dov., razvédril; razvedrèn ( í) narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo ∙ ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena razvedríti se zvedriti se: nebo se je razvedrilo
  18.      razvégati se  -am se dov. (ẹ̄) postati vegast, kriv: kozolec se je razvegal razvégan -a -o: razvegan voz; pod v hiši je razvegan in črviv
  19.      razvéjati 1 -am dov. (ẹ̑) razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala razvéjan -a -o: jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje ♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
  20.      razvéjati 2 -am dov. (ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani
  21.      razvejíčiti  -im dov.) redko razvejiti: drevo je zelo razvejičilo korenine / deblo se razvejiči / žila, živec se razvejiči
  22.      razvejíti  -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil ( í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
  23.      razveljáviti  -im dov.) odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljaviti prejšnja določila; te predpise so pozneje razveljavili; delno, popolnoma razveljaviti // razglasiti za neveljavno: razveljaviti ček; razveljaviti odločbo, pogodbo; predsednik republike je razveljavil smrtno obsodbo; razveljaviti ljudsko štetje, volitve ♦ šport. sodnik je gol razveljavil razveljávljen -a -o: razveljavljeni predpisi; razveljavljene volitve
  24.      razveljávljati  -am nedov. (á) odvzemati veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljavljati predpise, zakone // razglašati za neveljavno: razveljavljati pogodbe; razveljavljati volitve; pren. življenje razveljavlja stare navade
  25.      razveselíti  -ím dov., razvesélil ( í) narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce razveselíti se postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil razveseljèn -êna -o: razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena

   14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA