Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (14.226-14.250)


  1.      razkávsati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: kokoši so razkavsale solato ♪
  2.      razkázati  tudi razkazáti -kážem dov. (á á á) 1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe // pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto 2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže ♪
  3.      razkazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke; razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen; povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare razkazováti se s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki razkazujóč -a -e: razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče ♪
  4.      razkipéti se  -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o: razkipela juha ♪
  5.      razkísati  -am dov. (ȋ) narediti, da kaj ni več (tako) kislo: z izpiranjem razkisati kislo zelje ♦ agr. razkisati tla z apnom; razkisati vino zmanjšati količino vinske kisline v njem; kem. razkisati z lugom ♪
  6.      razkisávati  -am nedov. (ȃ) razkisovati: razkisavati preveč kislo jed / razkisavati tla ♪
  7.      razkislíti  -ím in razkísliti -im dov., razkíslil (ȋ í; ȋ ȋ) agr. razkisati: razkisliti tla; razkisliti vino ♪
  8.      razkisováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj ni več (tako) kislo: z dodajanjem vode razkisovati ♦ agr. razkisovati tla z apnom ♪
  9.      razkládati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon 2. raba peša delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore 4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati ♪
  10.      razklánjati  -am nedov. (ȃ) fiz. razstavljati na spektralne barve: razklanjati curek bele svetlobe; sončna svetloba se lomi in razklanja ♪
  11.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  12.      razklejíti  -ím tudi razkléjiti -im dov., razkléjil (ȋ í; ẹ̑) odstraniti lepljive, klejaste snovi iz česa: razklejiti kosti ♦ les. razklejiti spah odstraniti iz njega klej; tekst. razklejiti surovo svilo degumirati ♪
  13.      razkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da se konca česa ne stikata več: razkleniti členek pri verigi; s silo razkleniti obroč / ob zdravnikovem prihodu so ljudje razklenili krog; kólo se je razklenilo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razkleniti klešče; razklenil je past in dal vanjo vabo / razkleniti čeljusti; razkleniti živali gobec / razklenil je pest in pokazal denar; razkleniti roke dati jih v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž. razkleniti oči odpreti 3. (s silo) narediti, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: lovec je razklenil šape mrtve samice in vzel mladiča; prsti so se razklenili in nož je padel na tla 4. knjiž. narediti, da kdo ni več vklenjen: razkleniti ujetnika ● knjiž., redko hoja ga je razklenila sprostila; star. ob potresu se je zemlja razklenila v njej je nastala razpoka razklénjen -a -o: razklenjene čeljusti ♪
  14.      razklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
  15.      razklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli ♪
  16.      razkléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. razpreti, odpreti: razkleščil je usta, da so se mu pokazali rumeni zobje ♪
  17.      razklícati  -klíčem dov., razklícala in razklicála (í ȋ) knjiž. razglasiti: razklicati republiko / razklicali so jo za narodno junakinjo ♪
  18.      razklicávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. razglašati: razklicavati novice, uredbe ♪
  19.      razkliceváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razglašati: razklicevati nove uredbe ● zastar. prodajalci so razklicevali svoje blago glasno ponujali ♪
  20.      razklíčiti  -im dov. (í ȋ) agr. uničiti bakterije, klice: razkličiti vino / razkličiti sod z žveplovim dioksidom ♪
  21.      razkljúvati  -am in -kljújem tudi razkljuváti -kljúvam in -kljújem dov., razkljúval tudi razkljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: truplo poginule živali so razkljuvali jastrebi razkljúvan tudi razkljuván -a -o: razkljuvane gozdne jagode ♪
  22.      razkloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) fiz. razstaviti na spektralne barve: razkloniti svetlobo; bela svetloba se pri prehodu skozi optično prizmo razkloni razklónjen -a -o: razklonjena svetloba ♪
  23.      razklopíti  in razklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti / razklopiti napravo izklopiti ◊ kem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne ♪
  24.      razklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán -a -o: razklopotan avtobus ♪
  25.      razkmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, povzročiti, da kdo ni več kmet: razkmetiti prebivalstvo ♪

   14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA