Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (13.826-13.850)



  1.      prstenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni
  2.      pršáti  -ím nedov. (á í) nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani
  3.      pršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči pršèč -éča -e: pršeč dež
  4.      pršíti  -ím nedov. ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
  5.      pŕtati  -am nedov. () star. nalagati na hrbet: nosači prtajo bremena
  6.      prč  -íča m ( í) prtiček: zložiti prtič; obrisati si usta s prtičem / papirnati prtič / kuhati štruklje v prtiču
  7.      prček  -čka m () manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih
  8.      titi  -im nedov.) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnostizastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil
  9.      prti  intiti -im nedov. ( ŕ) alp. gaziti (sneg): prtiti sneg / prtiti gaz
  10.      prváčiti  -im nedov.) knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju
  11.      prvakováti  -újem nedov.) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu
  12.      prvos  -a m () knjiž. besedilo prvega natisa: primerjati prvotis in besedilo v knjižni izdaji
  13.      prvosk  -a m () 1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov 2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov
  14.      psévdogótika  -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
  15.      psévdomarksístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu
  16.      psévdoromántičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba
  17.      psíhoanalítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje
  18.      psíhoanalítik  -a m (-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik
  19.      psíhodiagnóstika  -e ž (-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi
  20.      psíholingvístika  -e ž (-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike
  21.      psihologístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na psihologizem: psihologistična razlaga; psihologistična smer
  22.      psihologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira
  23.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
  24.      psihopaja  -e ž () psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije
  25.      psihopátinja  -e ž () psihopatka

   13.701 13.726 13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA