Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (11.301-11.325)



  1.      pošépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile
  2.      pošépniti  -em, tudi pošepníti in pošépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: nagnila se je k možu in mu pošepnila; pošepniti na uho, v uho
  3.      pošibíti  -ím dov., pošíbil ( í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile
  4.      pošíljati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravljaptt pošiljati knjige po povzetju 2. izražati željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika ● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje
  5.      pošíniti  -em dov.) ekspr. izmisliti si, domisliti se: pošinil je nov izgovor; zmeraj kakšno pošine // pog., navadno v zvezi z ga, jo dobro povedati, narediti: to ga je pošinil; on jo je pa pošinil ● ekspr. kmalu so ga pošinili spoznali, kakšen je v resnici; spoznali, kakšen namen ima pošíniti se star. sključiti se, upogniti se: hrbet goveda se je pošinil
  6.      pošírati  -am nedov. in dov. () gastr. dajati za krajši čas v vrelo vodo, navadno ubito jajce, zakrkniti: poleg špinače je pripravila jajca, ki jih je poširala pošíran -a -o: poširana jajca
  7.      pošíriti  -im dov. ( ) nekoliko razširiti: plašč je treba v ramenih poširiti; poširiti pot
  8.      pošíti  -šíjem dov., pošìl (í ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: pošiti hlače, suknjič; vse sem že pošila / kirurgi so ga lepo pošili // s šivanjem pritrditi kaj na kaj: pošiti plašč z okrasnimi gumbi 2. s šivanjem porabiti: koliko sukanca si pošila pošít -a -o: pošit ovratnik
  9.      poškíliti  -im dov.) ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: šla je mimo hiše in poškilila na njihov balkon; poškilil je v sošolkin zvezek
  10.      pošklepetávati  -am nedov. () v presledkih šklepetati: zobje so mu pošklepetavali od mraza
  11.      poškodováti  -újem tudi poškódovati -ujem dov.; ọ̄) 1. povzročiti poškodbo, poškodbe: ta bolezen lahko poškoduje srce; poškodovati komu roko; poškodovati obraz z vročo tekočino; padel je in se poškodoval; poškodovati se na vožnji, pri delu, v prometni nesreči; poškodovati si koleno / smrtno se poškodovatianat. poškodovati si meniskus 2. povzročiti, da postane kaj slabše, neuporabno: potres je poškodoval veliko hiš; rja je poškodovala kovino; poškodovati pohištvo; pri prevozu so se aparature poškodovale poškodován tudi poškódovan -a -o: v nesreči je bil huje poškodovan; poškodovana znamka; obnoviti poškodovano obzidje; poškodovano tkivo; sam.: poškodovane so odpeljali v bolnico
  12.      poškrebljáti  -ám dov.) krajši čas škrebljati: slišal je, kako je miš poškrebljala na podstrešju / z nohtom je poškrebljal po oknu
  13.      poškripávati  -am nedov. () v presledkih škripati: vozovi so poškripavali po razmočenem kolovozu; sneg je poškripaval pod nogami / poškripavati z zobmi
  14.      poškrlatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz
  15.      poškrlati  -ím tudi poškrlátiti -im dov., poškrlátil ( í; ā ) knjiž. narediti kaj temno rdeče: kri mu je poškrlatila obraz
  16.      poškróbati  -am dov. (ọ̑) redko poškrobiti: poškrobati perilo poškróban -a -o: poškroban ovratnik
  17.      poškróbiti  -im dov. (ọ̄) prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: poškrobiti ovratnik, prt poškróbljen -a -o 1. deležnik od poškrobiti: poškrobljen ovratnik; poškrobljena bluza 2. ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: te poškrobljene ženske ne mara; prisl.: poškrobljeno se držati
  18.      poškropíti  -ím dov., poškrópil ( í) 1. s škropljenjem zmočiti, ovlažiti: poškropiti jagode; poškropiti se z vodo; pri umivanju si je poškropil hlače / ekspr. avtomobil ga je poškropil // razpršiti kapljice tekoče snovi po površini česa: testo poškropiti z maslom 2. razpršiti tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: poškropiti sadno drevje / poškropiti vinograd ● ekspr. poškropila jih je strojnica zadel jih je rafal iz strojnice; ponoči je malo poškropilo, zato ne bo prahu deževalo; nar. za božič so pokadili in poškropili pokropili poškropljèn -êna -o: poškropljen z blatom; s krvjo poškropljena obleka; poškropljeno drevje
  19.      poškrtávati  -am nedov. () v presledkih škrtati: poškrtavati z zobmi / pesek poškrtava pod nogami
  20.      pošlátati  -am dov., tudi pošlatájte; tudi pošlatála (á ā) nižje pog. potipati: pošlatati blago; pošlatal se je po glavi / pošlatal te bom, da boš ves črn natepel, pretepel
  21.      pošpégati  -am dov. (ẹ̑) nižje pog. pogledati, pokukati: pošpegati izza drevesa; pošpegati skozi ključavnico
  22.      pošprícati  -am dov. () nižje pog. poškropiti: avtomobil jo je pošprical / pošpricati njivo z apnom pošprícan -a -o: bil je ves pošprican od blata
  23.      poštéti 1 -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) prešteti: poštej denar; vem, da jih je toliko, saj sem jih poštel
  24.      poštéti 2 -štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zahodno ceniti, spoštovati: ljudje ga niso pošteli; tam ga nihče ne pošteje / pošteti opomin upoštevati
  25.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevatizastar. poštevati število s tri množiti

   11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA