Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ti (11.276-11.300)


  1.      posvetítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posvetiti, pokloniti: posvetitev knjige materi / posvetitev pozornosti komu / posvetitev cerkve ♪
  2.      posvetíti  -ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom // predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto 2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji 3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo ● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal posvečèn -êna -o: posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva ♪
  3.      posvetíti  in posvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti svetiti: posvetila je rdeča luč; v daljavi so posvetili žarometi / ekspr. posvetil je dan zdanilo se je // krajši čas svetiti: luč je posvetila in ugasnila / posvetiti z žepno svetilko / posveti mu po stopnicah 2. ekspr., z dajalnikom učinkovito zavrniti, onemogočiti koga: treba mu je posvetiti; pošteno je posvetil napadalcem ● ekspr. posvetilo je sonce svobode začela se je svoboda; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posveti njegova soba je mračna, temačna posvetíti se in posvétiti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: ni se ji hotelo posvetiti / učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je ● ekspr. bali so se, da se bo tudi pri njih posvetilo začelo goreti ♪
  4.      posvetítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetitev: posvetitveno besedilo / posvetitveni obred ♪
  5.      posvetlíkati  -am dov. (ȋ) nekoliko posvetiti, posijati: sonce je posvetlikalo izza oblakov; oči so se ji posvetlikale ♪
  6.      posvetlíti  -ím dov., posvétli in posvêtli; posvétlil (ȋ í) narediti kaj (bolj) svetlo: sonce ji je lase zelo posvetlilo; stene je treba še malo posvetliti ♪
  7.      posvetníčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. razglasiti za svetnika: končno so ga le posvetničili posvetníčiti se narediti se svetniškega: tako se je posvetničil, da ga je težko prepoznati ♪
  8.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
  9.      posvežíti  -ím tudi posvéžiti -im dov., posvéžil (ȋ í; ẹ̑) osvežiti: dež je posvežil drevje / pijača ga je posvežila / posvežiti (si) obraz z vodo / posvežiti barvo na preprogi, sliki posvežèn -êna -o tudi posvéžen -a -o: bil je mladostno posvežen ♪
  10.      posvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo svinca: posvinčiti in pocinkati ∙ knjiž., redko utrujenost mu je posvinčila noge bil, postal je zelo utrujen posvínčen -a -o: posvinčena pločevina ♪
  11.      posvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
  12.      posvítati se  -am se dov. (ȋ) ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo ♪
  13.      posvojíti  -ím dov., posvójil (ȋ í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique ♪
  14.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  15.      pošárati  -am dov. (ȃ) našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska ♪
  16.      pošáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪
  17.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek ♪
  18.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje ♪
  19.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
  20.      poščívati  -am nedov. (í) vulg. močiti s sečem ♪
  21.      pošépati  -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo ♪
  22.      pošepávati  -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
  23.      pošepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti ♪
  24.      pošepetávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem ♪
  25.      pošepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil ♪

   11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA