Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ti (101-125) 
- tílniški -a -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) tilničen: tilniške mišice ♪
- tim in team -a [tím] m (ȋ) knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo; uspešen, velik tim; člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu 2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo: kateri tim je zmagal; sestaviti tim; trener tima / košarkarski, odbojkarski tim ♪
- timbre -a [têmbr] m (ē) knjiž. barva: spoznati glas po žametnem timbru / pesniška zbirka ima slovenski timbre izrazite slovenske poteze, značilnosti ♦ muz. lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; barva tona ♪
- time-out tudi time out -a [tájmáu̯t] m (ȃ-ȃ) šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: trener se med time-outom posvetuje z igralci ♪
- tímijan -a m (ȋ) vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan ♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica ♪
- tímijanov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj ♪
- tímpan -a m (ȋ) nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo; pavka: udarjati na timpane; skladba za godalni orkester in timpane ♪
- timpaníst -a m (ȋ) muz. pavkist: timpanist v orkestru ♪
- tímpanon -a m (ȋ) um. 1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon 2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi ♪
- timski tudi teamski -a -o [tímski] prid. (ȋ) nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci ♪
- timskost tudi teamskost -i [tímskost] ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost ♪
- tín -a m (ȋ) grad. pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan; izzidek: tridelno okno v tinu ♪
- tín medm. (ȋ) posnema glas zvončka, zvonjenje: tin, tin, tin, pozvanjajo zvončki ♪
- tinejdžer ipd. gl. teenager ipd. ♪
- tíngeltángel -gla [-gǝl-] m (ȋ-á) ekspr. 1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel 2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel 3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami 4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel ♪
- tingírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti tingíran -a -o: rdečkasto tingirana rudnina ♪
- tínjati -am nedov. (ȋ) zastar. tleti: ogenj komaj še tinja / v srcu ji tinja sovraštvo ♪
- tìnk in tínk medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri udarcu po steklu, zvonjenju: tink, tink, tonk, je bilo slišati kravje zvonce; tink, tink, so zazvenele šipe ♪
- tínkati -am nedov. (ȋ) dajati glas tink: v daljavi tinka zvon ♪
- tínka tónka medm. (ȋ-ọ̑) posnema glasove pri udarjanju: tinka tonka, tinka tonka, kujejo kovači ♪
- tinktúra -e ž (ȗ) farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi: pripraviti tinkturo; mazati se s tinkturo / jodova, opijeva tinktura ♦ kem. lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa ♪
- tínta -e ž (ȋ) pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča, zelena tinta; nevidna tinta nevidno črnilo; suha tinta kemično črnilo ∙ ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni ♪
- tíntar -ja m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: vesten tintar ♪
- tíntast -a -o prid. (ȋ) pog. podoben črnilu: tintasto vino / tintasta barva ♪
- tínten -tna -o prid. (ȋ) pog. črnilen: tintni madeži ∙ tintni svinčnik svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
