Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Teo (25-49)



  1.      teozófski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek
  2.      ágrometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo
  3.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
  4.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  5.      confiteor  gl. konfiteor
  6.      hídrometeorolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
  7.      konfíteor  tudi confíteor -ja [kon-] m () rel. molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo, očitna spoved: moliti konfiteor; pren., knjiž. to pismo je bilo njegov konfiteor
  8.      literárnoteorétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na literarno teorijo: njegova literarnoteoretična dela
  9.      meteór  -ja m (ọ̑) astr. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor ∙ ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben
  10.      meteóren  -rna -o prid. (ọ̑) meteorski: meteorni delec ◊ meteor. meteorna voda padavinska voda
  11.      meteorít  -a m () petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita
  12.      meteorítski  -a -o prid. () nanašajoč se na meteorit: najti meteoritski delec ♦ astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo
  13.      meteorológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog
  14.      meteorologíja  -e ž () veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo ♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
  15.      meteorológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od meteorolog
  16.      meteorolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo: meteorološka naprava / meteorološka postaja / meteorološki podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju / meteorološka služba; meteorološka opazovanja / meteorološko zborovanje / publ. meteorološka vojna
  17.      meteórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na meteor: meteorski delec / meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjevmin. meteorsko železo železo iz meteoritov, izpodnebno železo 2. publ., ekspr. zelo hiter, nepričakovan: meteorski vzpon tega nogometaša / naredil je meteorsko kariero: komaj je zablestel, že je izginil meteórsko prisl.: meteorsko se je povzpel v svojem poklicu
  18.      osteologíja  -e ž () nauk o kosteh: ukvarjati se z osteologijo
  19.      osteoporóza  -e ž (ọ̑) med. zmanjšana trdnost kosti zaradi pomanjkanja anorganskih snovi, krhkost kosti: preprečevati osteoporozo
  20.      pánteon  -a m () 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
  21.      spoznávnoteorétičen  -čna -o prid. (ā-ẹ́) nanašajoč se na spoznavno teorijo: spoznavnoteoretična vprašanja / spoznavnoteoretični nominalizem
  22.      spoznávnoteorétski  -a -o prid. (ā-ẹ̑) spoznavnoteoretičen: spoznavnoteoretska vprašanja
  23.      àbiogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
  24.      absolúten  -tna -o prid. () 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
  25.      aerologíja  -e ž () meteorologija, ki proučuje visoko ozračje

   1 25 50 75 100 125 150 175 200 225  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA