Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (9.044-9.068)



  1.      cirokúmulus  -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi () meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice
  2.      cirostrátus  -a m, mn. cirostráti tudi cirostrátusi () meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah
  3.      ciróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter
  4.      círus  -a m, mn. círi tudi círusi () meteor. posamičen prozoren oblak v velikih višinah
  5.      císta  -e ž () 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
  6.      citát  -a m () dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja
  7.      citatologíja  -e ž () nav. slabš. dokazovanje s sklicevanjem na citate: s citatologijo ubijati raziskujočo misel; zvodenela citatologija
  8.      citatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
  9.      citíranje  -a s () glagolnik od citírati: citiranje mnenja znanega znanstvenika / videz znanstvenosti je hotel doseči s citiranjem številnih avtorjev
  10.      citírati  -am dov. in nedov. () 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga
  11.      citrál  -a m () kozm. oljnata tekočina svetle barve, ki močno diši po limoni: sintetični citral
  12.      citrát  -a m () kem. sol citronove kisline ali njen ester: natrijev citrat
  13.      cítrati  -am nedov. () star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra
  14.      cítre  cíter ž mn. () glasbilo trapezaste oblike s strunami, na katere se brenka: igrati na citre / s citrami je razveseljeval vinske bratce v krčmah
  15.      citrónast  -a -o prid. (ọ̑) po barvi podoben limoni: citronaste rokavice; citronasto nebo / citronasta barva citrónasto prisl.: citronasto rumen
  16.      citrónček  -čka m (ọ̑) dnevni metulj, katerega samec ima citronasto rumena krila: od cveta do cveta frfotajo citrončki; dekletce je vreščaje lovilo citrončka
  17.      cítrus  -a m () južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus
  18.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  19.      civilíst  -a m () kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo
  20.      civilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na civiliste: njegovo vedenje je precej civilistično
  21.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
  22.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
  23.      civilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično
  24.      civilizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine
  25.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku

   8.919 8.944 8.969 8.994 9.019 9.044 9.069 9.094 9.119 9.144  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA