Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (894-918) 
- artézijski -a -o prid. (ẹ́) geogr. arteški: artezijski vodnjak ♪
- artotéka -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko ♪
- asfálten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
- asfaltêr -ja m (ȇ) delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju ♪
- asisténca -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca ♪
- asistènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
- asistêntka in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu ♪
- asistêntski in asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi ♪
- asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
- asteníja -e ž (ȋ) med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija ♪
- asténik -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik ♪
- asterísk -a m (ȋ) tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice ♪
- asteroíd -a m (ȋ) nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom ♪
- áte -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni ♪
- atebrín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina ♪
- ateíst -a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma ♪
- ateístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ateizem, brezbožen: ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja ♪
- ateístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ateist ♪
- ateízem -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪
- átej -a m (ȃ) nar. koroško, v družinskem okolju ata, oče: atej in mama sta šla k teti ♪
- átek átka m (ȃ) ljubk. ata, oče: le čakaj, atku bom povedala ♪
- àtektóničnost -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
- àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament ♪
- ateljé -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo ♪
- ateljéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje ♪
769 794 819 844 869 894 919 944 969 994