Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (894-918)



  1.      arzijski  -a -o prid. (ẹ́) geogr. arteški: artezijski vodnjak
  2.      artoka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko
  3.      asfálten  -tna -o prid. () nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
  4.      asfalr  -ja m () delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju
  5.      asisnca  -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
  6.      asisnt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
  7.      asisntka  in asisntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu
  8.      asisntski  in asisntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi
  9.      asničen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
  10.      asteníja  -e ž () med. telesna slabost, nemoč: splošna astenija
  11.      asnik  -a m (ẹ́) med. asteničen človek: bledopolt astenik
  12.      asterísk  -a m () tisk. grafično znamenje v obliki zvezdice
  13.      asteroíd  -a m () nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom
  14.      áte  -ta in -ja m (ā) nar., v družinskem okolju ata, oče: ali so ate doma? ateta dolgo ni
  15.      atebrín  -a m () farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina
  16.      ateíst  -a m () kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma
  17.      ateístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ateizem, brezbožen: ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja
  18.      ateístka  -e ž () ženska oblika od ateist
  19.      ateízem  -zma m () tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga
  20.      átej  -a m () nar. koroško, v družinskem okolju ata, oče: atej in mama sta šla k teti
  21.      átek  átka m () ljubk. ata, oče: le čakaj, atku bom povedala
  22.      àtektóničnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike
  23.      àtektónski  -a -o prid. (-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
  24.      ateljé  -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo
  25.      ateljéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje

   769 794 819 844 869 894 919 944 969 994  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA