Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (8.776-8.800)



  1.      búšniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz ● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  2.      butadién  -a m (ẹ̑) kem. lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka
  3.      butálec  -lca m () ekspr. zelo neumen človek: vsak butalec te lahko zafrkava
  4.      bután  -a m () plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin
  5.      bútara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
  6.      bútast  -a -o prid. (ú) slabš. omejen, neumen, nespameten: fant je čisto butast; ne bodi butast; delati se butastega; butec butasti / ima tako butast obraz
  7.      bútati  -am nedov.) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
  8.      butíca  -e ž (í) 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš ∙ pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico
  9.      buzakljúnski  -a -o prid. () star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev
  10.      buzaráca  medm. (ā) star. izraža podkrepitev trditve: buzaraca, ta pa zna!
  11.      buzaráda  medm. () zastar. izraža podkrepitev trditve: buzarada, kako bi vsi zijali!
  12.      buzaróna  medm. (ọ̑) zastar. izraža podkrepitev trditve: dekle je, buzarona, bistro
  13.      búzdovan  -a m () zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan
  14.      byronízem  -zma [bajr-] m () lit. romantična literarna smer, nastala pod vplivom pesnika Byrona: pesnik se je popolnoma otresel byronizma; Mickiewiczev byronizem
  15.      cácek  -cka m () nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič)
  16.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
  17.      cágati  -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo
  18.      cagováti  -újem nedov.) star. obupavati: zakaj naenkrat toliko cagujete
  19.      cájgast  -a -o prid. () nižje pog. ki je iz cajga: cajgast suknjič; cajgaste hlače; tanko cajgasto krilo
  20.      cájna  -e ž () manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod
  21.      call girl  [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
  22.      calvádos  in calvadós -a [ka-] m (; ọ̑) francoska žgana pijača iz jabolk: steklenica calvadosa
  23.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (-) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
  24.      cankariána  -rián s mn., daj. cankariána m, mest. cankariánah, or. cankariánami () lit. Cankarjeva dela in literatura o Cankarju: bogatiti naša cankariana
  25.      cankarjánec  -nca m () lit. kdor v svojem literarnem ustvarjanju posnema Cankarja: boj proti cankarjancem

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA