Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (8.444-8.468)



  1.      brbljáč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
  2.      brbljaríja  -e ž () ekspr. nepomembno govorjenje: poslušati brbljarije; neumne brbljarije / ne menite se za take brbljarije izmišljotine, čenče
  3.      brbljáti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
  4.      brbónčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih: brbončice so po živcih zvezane z možgani / okušalne brbončice na površini jezika; tipalne brbončice na površini kože
  5.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
  6.      bŕbra  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
  7.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača
  8.      bŕbrast  -a -o prid. () ekspr. ki (rad) brbra: saj je poštenjak, a preveč brbrast; brbra brbrasta!
  9.      bŕcanje  -a s () glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo
  10.      bŕcati  -am nedov. () 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
  11.      brcljáti  -ám nedov.) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
  12.      bŕcniti  -em dov.) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
  13.      brdávs  -a m () ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil // redko neotesanec, omejenec: surov brdavs
  14.      bŕdek  -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno
  15.      bŕdje  -a s () redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda
  16.      bŕdo 1 -a s (ŕ) nevisoka, navadno podolgovata vzpetina: razgledovati se z brda; prijazne kmetije na nizkih brdih / spustiti se po brdu navzdol / knjiž. sončna brda griči, hribi // mn. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina: v hribih in brdih / Goriška Brda
  17.      bŕdo 2 -a s (ŕ) tekst. priprava na statvah za premikanje osnovnih niti navzgor in navzdol
  18.      brdóvje  -a s (ọ̑) redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda: nizko, zeleno brdovje
  19.      bréčkast  -a -o prid. (ẹ̑) nar. zahodno marogast: imela je predivnate lase in ves brečkast obraz
  20.      bréda  -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo
  21.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočjunar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
  22.      brégec  -gca m (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu
  23.      bregovít  -a -o prid. () poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu
  24.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
  25.      bréjost  -i ž (ẹ́) stanje breje živali: čez tri mesece bo kravi potekla brejost; v drugi polovici brejosti

   8.319 8.344 8.369 8.394 8.419 8.444 8.469 8.494 8.519 8.544  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA