Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (7.651-7.675)



  1.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  2.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
  3.      avtonomizácija  -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
  4.      ávtopromèt  in ávto promèt -éta m (- -ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
  5.      avtopsíja  -e ž () 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla
  6.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  7.      ávtoreferát  -a m (-) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat
  8.      avtoritarízem  -zma m () avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu
  9.      avtoritárnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev
  10.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši () nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi
  11.      avtoritatívnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede
  12.      avtorizácija  -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana
  13.      avtorizírati  -am dov. in nedov. () dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja
  14.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice
  15.      ávtostòp  -ópa m (- -ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop
  16.      avtotipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše
  17.      avtotomíja  -e ž () zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke
  18.      ávtovakcína  -e ž (-) med. cepivo iz bakterij bolnika samega
  19.      ávtovlák  in ávto vlák -a m (-) težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake
  20.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
  21.      azbést  -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta
  22.      aziát  -a m () nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat
  23.      aziátski  -a -o prid. () nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten
  24.      aziátstvo  -a s () nav. slabš. značilnost aziatskega: surovo aziatstvo; poteze, polne aziatstva
  25.      àzóik  -a m (-ọ́) geol. del arhaika, iz katerega ni organskih ostankov

   7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA