Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (7.519-7.543)



  1.      aspirátor  -ja m () teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
  2.      aspirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
  3.      ástma  -e ž () bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo ♦ med. bronhialna, srčna astma
  4.      ástra  -e ž () vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
  5.      astragál  -a m () arhit. kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen
  6.      ástrahan  -a m () dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznuagr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko
  7.      astrálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
  8.      astro...  ali ástro... prvi del zloženk () nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt
  9.      ástrofízika  -e ž (-í) veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles
  10.      ástrofotografíja  -e ž (-) fotografiranje nebesnih teles
  11.      astroláb  tudi astrolábij -a m (; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument
  12.      astronávt  -a m () kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
  13.      astronávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
  14.      astronomíja  -e ž () znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
  15.      astronómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke
  16.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih telesastr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
  17.      atáka  -e ž () knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence
  18.      atavízem  -zma m () biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti
  19.      aticízem  -zma m () lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu
  20.      àtípičen  -čna -o prid. (-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu
  21.      átiški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški
  22.      átkov  -a -o () svojilni pridevnik od atek
  23.      atlánt 2 -a m (ā) um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti; portal palače z dvema atlantoma
  24.      atlántski  -a -o prid. () nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
  25.      átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu

   7.394 7.419 7.444 7.469 7.494 7.519 7.544 7.569 7.594 7.619  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA