Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (7.426-7.450)



  1.      aréka  -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu
  2.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  3.      arendátor  -ja m () v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik
  4.      areopág  -a m () zgod. najvišje sodišče v starih Atenah
  5.      arestántovski  -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja
  6.      aretírati  -am dov. in nedov. () 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
  7.      argentít  -a m () min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik
  8.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
  9.      argumènt  -ênta m ( é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
  10.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
  11.      argumentírati  -am nedov. in dov. () utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava
  12.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja
  13.      arhetíp  -a m () knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
  14.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  15.      arhitráv  -a m () arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov
  16.      arhív  -a m () zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv
  17.      arhiválije  -lij ž mn.) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
  18.      arhivárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arhivarje: arhivarski tečaj; arhivarska služba
  19.      arhivíranje  -a s () glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja
  20.      arhivólta  -e ž (ọ̑) arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom
  21.      arhívski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
  22.      Ariádnin  -a -o prid. () knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
  23.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
  24.      aristokratíja  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast
  25.      aristokratízem  -zma m () kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti

   7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA