Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (7.419-7.443)


  1.      arbitráža  -e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža ♪
  2.      arbón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus ♪
  3.      àrdičína  medm. (ȁ-ȋ) nar. gorenjsko izraža podkrepitev trditve: ardičina! je vzkliknil; ardičina, kako so šli! ♪
  4.      àrdigáta  medm. (ȁ-ȃ) nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana! ♪
  5.      àrdún  medm. (ȁ-ȗ) pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun; ardun! se je čudil ♪
  6.      àrdúš  medm. (ȁ-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil; to je gorelo, arduš ♪
  7.      areál  -a m (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov ♪
  8.      aréka  -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu ♪
  9.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala ♪
  10.      arendátor  -ja m (ȃ) v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik ♪
  11.      areopág  -a m (ȃ) zgod. najvišje sodišče v starih Atenah ♪
  12.      arestántovski  -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja ♪
  13.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  14.      argentít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik ♪
  15.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon ♪
  16.      argumènt  -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka ♪
  17.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija ♪
  18.      argumentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava ♪
  19.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja ♪
  20.      arhetíp  -a m (ȋ) knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je ♪
  21.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ♪
  22.      arhitráv  -a m (ȃ) arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov ♪
  23.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  24.      arhiválije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije ♪
  25.      arhivárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arhivarje: arhivarski tečaj; arhivarska služba ♪

   7.294 7.319 7.344 7.369 7.394 7.419 7.444 7.469 7.494 7.519  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA