Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (7.244-7.268)


  1.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti ♪
  2.      anapéstovski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od anapest: anapestovski ritem ♪
  3.      anárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena ◊ polit. anarhična doba doba brezvladja ♪
  4.      anárhičnost  -i ž (á) neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema ♪
  5.      anarhíja  -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪
  6.      anarhístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem: anarhistični elementi; anarhistična miselnost; anarhistično pojmovanje demokracije ♪
  7.      anarhístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat ♪
  8.      anarhízem  -zma m (ȋ) nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem ♪
  9.      anarhoíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije ♪
  10.      anárhosindikalízem  -zma m (ȃ-ȋ) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem ♪
  11.      anatóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše ♪
  12.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  13.      anatómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa ♪
  14.      andaluzít  -a m (ȋ) min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat ♪
  15.      andantíno  prisl. (ȋ) muz., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru ♪
  16.      andezít  -a m (ȋ) petr. svetlo zelena ali temna predornina ♪
  17.      andragógika  -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko ♪
  18.      anekdóta  -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja ♪
  19.      anéks  -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi ♪
  20.      aneksíja  -e ž (ȋ) nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji ♪
  21.      aneksionístičen  -čna -o prid. (í) ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji; aneksionistična politika; aneksionistična stranka ♪
  22.      anekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene ♪
  23.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
  24.      anemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike ♪
  25.      anemográf  -a m (ȃ) meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra ♪

   7.119 7.144 7.169 7.194 7.219 7.244 7.269 7.294 7.319 7.344  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA