Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (6.744-6.768)



  1.      zavísten  -tna -o prid.) ki komu zavida: nevoščljiv in zavisten človek; biti zavisten komu / zavistni pogledi; ekspr. njegovo srce je zavistno zavístno prisl.: zavistno gledati, opazovati
  2.      zavítek  -tka m () 1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: kupiti zavitek cigaret, prepečenca; kilogramski zavitek / pojesti pol zavitka piškotov / pošiljati zavitke po pošti pakete, zavoje 2. knjiž. ovoj, ovitek: zavitek se je raztrgal; sneti zavitek; dati knjigo v zavitek / pisemski zavitek kuverta, ovojnica 3. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: jesti, speči zavitek; testo za zavitek / jabolčni, sirov zavitek / mesni zavitek mesni zvitek 4. redko kar je zavito: zavitek črnih las / črke krasijo vijuge in zavitki / zviti plakat v zavitek zvitek
  3.      zavojevátelj  -a m () star. osvajalec: oboroženi zavojevatelji / ljubezenski zavojevatelj
  4.      zavráten  -tna -o prid. () knjiž. 1. ovraten: zavratna ruta 2. ki skrivaj naredi kaj slabega; zahrbten: zloben in zavraten človek / zavraten napad, umor 3. navidezno nenevaren: reka je polna zavratnih vrtincev / zavratna bolezen zavrátno prisl.: zavratno napasti koga
  5.      zavrétek  -tka m (ẹ̑) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: popiti zavretek; zavretek iz borovnic / zdravilni zavretek
  6.      zavrnítev  -tve ž () glagolnik od zavrniti: zavrnitev črede / zavrnitev ponudbe / kljub zavrnitvi si je še naprej prizadeval za njeno naklonjenost / zavrnitev prošnje / polemična zavrnitev očitkov
  7.      zavrti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi: dvignili so zapornico in voda je zavrtela mlinsko kolo; hitro, počasi zavrteti / zavrteti vrtiljak; pren., ekspr. kolesa zgodovine ne moreš zavrteti nazaj 2. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi v manjših, krajših premikih: zavrteti gumb radijskega sprejemnika; zavrteti ključ v ključavnici; zavrteti stikalo; zavrteti vijak / ekspr. zavrtel je glavo, oči, da bi bolje videl // narediti, da se kaj premika po prostoru, vrteč se okoli svoje osi: veter je zavrtel listje po zraku; brezoseb. ob eksploziji jih je zavrtelo in vrglo na tla / ekspr. hitro je zavrtel plesalko po plesišču 3. narediti, da se kaj giblje po sklenjenem krogu ali elipsi: zavrteti posodo, da se oglje razžari 4. s krožnim premikanjem ročice kake naprave narediti, da ta deluje: zavrteti slamoreznico 5. z vrtenjem dela kake priprave okoli njegove osi narediti, da priprava deluje: zavrteti kolovrat / zavrteti ruleto // pog. s posebnimi napravami povzročiti, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: zavrteti film; zavrteli so še nekaj resne glasbe ● ekspr. to dekle zna zavrteti moške jih zna podrediti svoji volji; ekspr. pohvala mu je zavrtela glavo postal je domišljav, prevzeten; ekspr. vino mu je zavrtelo glavo ga je (nekoliko) upijanilo; zavrteti telefonsko številko z vrtenjem številčnice vzpostaviti zvezo s klicno številko zavrti se 1. premakniti se okoli svoje osi: drsalec je dvignil roke in se zavrtel; kolo se je zavrtelo za en vrtljaj; plesalka se je trikrat zavrtela na prstih // ekspr. zaradi takega gibanja kakega svojega dela začeti delovati: stroji so se zavrteli; žičnice so se že zgodaj zavrtele so začele obratovati 2. premakniti se po prostoru, vrteč se okoli svoje osi: list se je nekajkrat zavrtel v vetru in padel na tla / ekspr.: plesalca sta se spretno zavrtela po dvorani; kovanec se je zavrtel po mizi zakotalil; pren. čudne misli so se mu zavrtele po glavi 3. začeti se gibati po sklenjenem krogu ali elipsi: prijeli so se za roke in se zavrteli okoli lipe / zdi se mu, da se je soba zavrtela okrog njega 4. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč smer iti: priklonil se je in se zavrtel skozi vrata // začeti opravljati svoje delo, premikajoč se, hodeč sem in tja: ob našem prihodu se je gospodinja zavrtela in nam skuhala kosilo; le naglo se zavrti, da boš prej končal 5. ekspr., z dajalnikom dobiti občutek vrtenja samega sebe ali predmetov v okolici: vse se mi je zavrtelo; brezoseb.: pred očmi se mi je zavrtelo; zavrtelo se mi je od pijače / brezoseb. v glavi se mi je zavrtelo 6. ekspr. zaplesati: na veselici smo se tudi zavrteli; fantje so se zavrteli z dekleti zavrn -êna -o: ključ je bil zavrten v levo
  8.      zavzéten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč: zanj je značilna neka zavzetna eleganca; ta lastnost je pri njej še posebno zavzetna zavzétno prisl.: zavzetno lep človek
  9.      zavzétež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor je zelo zavzet za kaj: takih zavzetežev, kot je on, je malo / kulturni zavzeteži
  10.      zaznáten  -tna -o prid. (á ā) star. zaznaven: dolgo zaznaten vonj / v taki globini vpliv sonca ni več zaznaten; to je edina zaznatna sprememba zaznátno prisl.: komaj zaznatno se je nasmehnila
  11.      zbirátelj  -a m () kdor kaj zbira: prizadeven, zaslužen zbiratelj ljudskega blaga; zbiratelj knjig, starin; ljubitelji in zbiratelji
  12.      zbiráteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na zbiratelje: zbirateljsko delo / zbirateljska strast, vnema
  13.      zbiráteljstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem: spodbujati, usmerjati zbirateljstvo; knjižno zbirateljstvo; zbirateljstvo starin
  14.      zbistrítev  tudi izbistrítev -tve ž () glagolnik od zbistriti: zbistritev razuma / zbistritev pojmov
  15.      zblesti  -ím dov., zblésti in zblêsti (ẹ́ í) knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se: na nebu so zblestele zvezde
  16.      zbrsti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: drevje je zbrstelo / zaradi toplega vremena popki zbrstijo se odprejo
  17.      zdravočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki v ravnanju, vedenju kaže naraven, stvaren odnos: po svoji naravi je zdravočuten človek / pesnik je izšel iz zdravočutne lirike
  18.      zdrhti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzdrhteti: zdrhteti od poželenja, strahu / njena roka je zdrhtela
  19.      zdrhvati  -am nedov. (ẹ́) redko vzdrhtevati: zdrhtevati od vznemirjenja
  20.      združítev  -tve ž () glagolnik od združiti: prostorska združitev obratov / združitev več plasti z lepljenjem / spolna, telesna združitev / združitev občin, organizacij / združitev posameznih poglavij / politična združitev naroda / združitev ljudi proti skupnemu sovražniku ● ekspr. odpovedala se je združitvi z njim skupnemu življenju, porokifiz. združitev pozitivno in negativno naelektrenega delca
  21.      zedinítev  -tve ž () glagolnik od zediniti: zedinitev sprtih strani / politična, verska zedinitev združitev
  22.      zelenolísten  -tna -o prid. () ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata
  23.      zemljíškoposésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na zemljiške posestnike ali zemljiško posest: zemljiškoposestne pravice / zemljiškoposestne razmere
  24.      zeníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na zenit: zenitno sonce / zenitna razdalja kotna razdalja med nebesnim telesom in zenitom
  25.      zgnenost  -i ž (é) stanje zgnetenega: zgnetenost testa / ekspr. zgnetenost dogodkov v povesti

   6.619 6.644 6.669 6.694 6.719 6.744 6.769 6.794 6.819 6.844  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA