Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (6.676-6.700)

6676.      zasteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli // v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele zasteklenèl in zasteklenél -éla -o: zasteklenele oči ♪
6677.      zastekleníti  -ím dov., zasteklénil (ȋ í) knjiž., redko zastekliti: zastekleniti okna ♪
6678.      zasteklítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zastekliti: zasteklitev vratnih kril; zasteklitev oken; steklo za zasteklitev / zasteklitev akvarija 2. knjiž. zastekljena površina, zastekljeni del stavbe, prevoznega sredstva: za novi tip avtomobila je značilna povečana zasteklitev bočnih ploskev ♪
6679.      zasteklíti  -ím dov., zastéklil in zastêklil in zasteklíl (ȋ í) zapreti kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: zastekliti okno, vrata / zastekliti teraso / zastekliti sliko zastekljèn -êna -o: na eni strani zastekljen hodnik; zastekljena omara ♪
6680.      zastekljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja ♪
6681.      zastekljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zastekljevati: zastekljevanje oken ♪
6682.      zastekljeváti  -újem nedov. (á ȗ) zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna ♪
6683.      zastének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku ♪
6684.      zasteníčen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja ♪
6685.      zastranítev  -tve ž (ȋ) knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega: opozoriti razpravljavca na zastranitev od teme; zastranitev pri pisanju / delati zastranitve v pogovoru ♪
6686.      zastrašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrašiti: zastrašitev otroka ♪
6687.      zastrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč ♪
6688.      zaščíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitna krema za roke; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje ♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; jur. zaščitni znak znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; voj. zaščitni ogenj zaščítno prisl.: zaščitno cepiti ♪
6689.      zaščítenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je zaščiten: zaščitnik in zaščitenec ♪
6690.      zaščítenost  -i ž (ȋ) dejstvo, da je kdo zaščiten: socialna zaščitenost delavcev ♪
6691.      zašelestéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje pod nogami je zašelestelo; papir je zašelestel; brezoseb. v grmičevju je zašelestelo / v drevju zašelesti veter // povzročiti take glasove: zašelesteti s papirjem ♪
6692.      zaštépati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. zašiti s šivalnim strojem: zaštepati s črnim sukancem ♪
6693.      zašuštéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje je zašuštelo; zavese zašuštijo / veter je zašuštel v gozdu; brezoseb. v grmovju je zašuštelo // povzročiti rahle, nezveneče glasove: zašušteti s papirjem ♪
6694.      zatajítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zatajiti: zatajitev dejstev / zatajitev motorja ♪
6695.      zatêči  -têčem dov., zatêci zatecíte; zatékel zatêkla (é) 1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle 2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem / bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki zatêči se s prislovnim določilom 1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet 2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga ● ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti zatékel -êkla -o: zatekle noge; zatekle veke zatečèn -êna -o: ima rdeče in zatečene roke ∙ publ. zatečeno stanje dejansko ♪
6696.      zatéga  -e ž (ẹ̑) navt. jeklena vrv za utrditev jamborov ♪
6697.      zatégadélj  prisl. (ẹ̑-ẹ̄) star. zato: pomagal mu je zategadelj, ker je čutil naklonjenost do brezdomcev / poklical jo je zategadelj, da bi jo posvaril / v vezniški rabi bral je le posamezne pesmi, zategadelj ni imel celovite predstave o pesnikovem delu ♪
6698.      zatégavóljo  prisl. (ẹ̑-ọ̄) zastar. zato: s tem bogatašem se je omožila samo zategavoljo, ker ni hotela živeti v revščini / v vezniški rabi njegov prijatelj je imel velik vpliv, zategavoljo se mu je priporočil ♪
6699.      zatégel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom // pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive ● zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo zatéglo prisl.: zateglo govoriti, požvižgavati ♦ muz. zateglo označba za hitrost izvajanja lento ♪
6700.      zategljáj  -a m (ȃ) gib, premik, s katerim se kaj zategne: šivati s hitrimi zategljaji; nenaden zategljaj uzde ♪

   6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776