Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (6.619-6.643) 
- zakóten -tna -o prid., zakótnejši (ọ̑) 1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega // ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna gostilna; zakotna vas / zakoten časopis / zakotna kritika 2. ekspr. ki za plačilo opravlja kako dejavnost, čeprav zanjo nima dovoljenja: zakoten obrtnik, posredovalec ◊ jur. zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči; vet. zakotni bik bik, ki ni uradno potrjen za oplojevanje ♪
- zakrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zakrneti ali zakrniti: zakrnitev organa / čustvena zakrnitev ♪
- zaledenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala ● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju ♪
- zalêtel -éla [eu̯] m (é ẹ́) ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel ♪
- zalêtel -éla -o [eu̯] prid. (é ẹ́) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki ♪
- zaletéla -e ž (ẹ̑) ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela ♪
- zaletélo -a s (ẹ́) slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo ♪
- zaletélost -i ž (ẹ́) knjiž. zaletavost: njegova zaletelost je znana / tako dejanje, ravnanje je zaletelost ♪
- zaléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zalet: zaletna dolžina / zaletna moč ♪
- zaletéti se -ím se dov., zalêtel se (ẹ́ í) 1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo // udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak 2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata // s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu // s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti
se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino 3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom 4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program 5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel ● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje zaletèn -êna -o: zaleten avtomobil; zaletena sapa ♪
- zalísten -tna -o prid. (ȋ) bot. ki se razvije v zalistju: zalistni poganjki; zalistna očesa ♪
- zalítek -tka m (ȋ) 1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka 2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom ♪
- zalotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zalotiti: zalotitev pri kraji ♪
- zamašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zamašiti: zamašitev lukenj v ladijskem trupu / zamašitev odtoka / zamašitev žil s krvnimi strdki ♪
- zameglítev -tve [mǝg] ž (ȋ) glagolnik od zamegliti: zameglitev ozračja zaradi prahu / zameglitev razlik ♪
- zamejítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zamejiti: zamejitev parcele / zamejitev problema ♪
- zamésten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki leži, je za mestom: zamestni vrtovi ♪
- zamétek -tka m (ẹ̑) 1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati: ta knjižnica je zametek poznejše znanstvene knjižnice; risba je prvi zametek slike; srednjeveški zametki velikih mest / zametke čutil najdemo že pri najnižjih organizmih; zametki pleše se že kažejo // ekspr. nedokončna, nepopolna oblika česa: te zgodbe so še neizdelane, samo zametki 2. prvi pojav tega, kar se začenja razvijati, se pojavljati: zametki romantike v 18. stoletju 3. knjiž. zasnova: zametek cveta, lista; zametek organa, organizma ♪
- zamótek -tka m (ọ̑) star. zavojček, zavitek: odprli so torbe in zamotke / kupiti zamotek tobaka ● zastar. speti lase v zamotek svitek ♪
- zamračítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zamračiti: zamračitev obraza / zamračitev mesta ♪
- zámrtev -tva -o prid. (á) knjiž., redko navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču ♪
- zamrznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zamrzniti: zamrznitev potoka / zamrznitev kot sodoben način shranjevanja živil / zamrznitev cen, plač / zamrznitev stikov med državama ♪
- zanóhten -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja za nohtom: zanohtna umazanija ♪
- zanosítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
- zaokrožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi ♪
6.494 6.519 6.544 6.569 6.594 6.619 6.644 6.669 6.694 6.719