Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (626-650)


  1.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  2.      testamènt  -ênta m (ȅ é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza ♪
  3.      testamentáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič ♪
  4.      testamentáričen  -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti ♪
  5.      testamentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo ♪
  6.      téstast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi ♪
  7.      testátor 1 -ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov ♪
  8.      testátor 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja ♪
  9.      tésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto ♪
  10.      testén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.: testeno bleda polt ♪
  11.      testénast  -a -o prid. (ẹ̑) testast: testenasta lica ♪
  12.      testeníca  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica ♪
  13.      testeníčar  -ja m (ȋ) knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar ♪
  14.      testeníčka  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke ♪
  15.      testenína  -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom ♪
  16.      testenínar  -ja m (ȋ) izdelovalec testenin: postati testeninar; dober testeninar ♪
  17.      testêr  -ja m (ȇ) testator, preizkuševalec: testerji so razdelili teste ◊ teh. akumulatorski tester naprava za merjenje napetosti v akumulatorjih, preizkuševalnik akumulatorjev ♪
  18.      testíranec  -nca m (ȋ) kdor je testiran: odgovori testirancev ♪
  19.      testíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od testirati1: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil ♪
  20.      testíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja ♪
  21.      testírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe ♪
  22.      testírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi ♪
  23.      testíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na testiranje1: testirna naprava / testirna služba ♪
  24.      téstis  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov ♪
  25.      testnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) testast: testnata snov ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA