Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (6.151-6.175)



  1.      ugotovítev  -tve ž () 1. kar se ugotovi: pomembna, zanimiva ugotovitev; splošne, statistične, znanstvene ugotovitve; ugotovitve strokovnjakov glede izvora kamnin so različne; ugotovitve o vremenskih spremembah / priti, ekspr. dokopati se do ugotovitve ugotoviti 2. glagolnik od ugotoviti: ugotovitev vrednosti / ugotovitev vzrokov nesreče ◊ jur. sklep o obstajanju ali neobstajanju določenih dejstev; ugotovitev identitete; tožba za ugotovitev očetovstva
  2.      ugrabítelj  -a m () kdor koga ugrabi: zasledovati ugrabitelja; ugrabitelj otroka / ugrabitelj letala
  3.      ugrabíteljica  -e ž () ženska oblika od ugrabitelj: aretirati ugrabiteljico
  4.      ugrabítev  -tve ž () glagolnik od ugrabiti: ugrabitev otroka, ženske; umori in ugrabitve / ugrabitev letala
  5.      uhátec  -tca m () ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec
  6.      uhiti  -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata
  7.      uistosmerítev  -tve ž () glagolnik od uistosmeriti: uistosmeritev prizadevanj
  8.      ukinítev  -tve ž () glagolnik od ukiniti: ukinitev pošte, šole zaradi premajhnega števila prebivalcev / ukinitev kreditov, vizumov / ukinitev izkoriščanja
  9.      uklenje  -a s (é) glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina
  10.      uklétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od ukleti: preprečiti ukletev / ekspr. ukletev leži na hiši, zato ni sreče ne zdravja // ukletost, ukletje: rešiti koga ukletve
  11.      uklonítev  -tve ž () glagolnik od ukloniti: uklonitev vratu / uklonitev tuji volji
  12.      ukrenítev  -tve ž () star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve
  13.      ukrotítev  -tve ž () glagolnik od ukrotiti: ukrotitev bika / ukrotitev nasilneža / ukrotitev ognja
  14.      uleti se  -ím se dov., ulêtel se (ẹ́ í) star. 1. upehati se, utruditi se: kar naj hiti in dela, se bo že uletel / konj se je po nekaj vožnjah uletel 2. unesti se: mlad in zaletav je še, pa se bo že uletel / čakali so v zavetju, da se je nevihta uletela polegla; jeza, slaba volja se uleti
  15.      ulítek  -tka m () izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: obdelovati, ulivati ulitke; aluminijasti, bronasti, jekleni ulitki; ulitki iz barvnih kovin; zvišati odpornost ulitkov ♦ teh. surovi ulitek katerega površina še ni dokončno obdelana
  16.      ulovítev  -tve ž () glagolnik od uloviti: preprečiti ulovitev / takojšnja ulovitev vlomilca
  17.      úlster  -tra m (ú) tekst. kosmatena, težka volnena tkanina, tkana navadno v keprovi vezavi: plašč iz ulstra // obl. dolg, ohlapen plašč s pasom, navadno iz te tkanine: obleči ulster
  18.      últrafílter  -tra m (-í) teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: ultracentrifuga in ultrafilter
  19.      últrakrátek  -tka -o prid. (-á) rad., v zvezi ultrakratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1 do 10 m: premočrtno širjenje ultrakratkih valov
  20.      últravioléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) fiz. ultravijoličen: ultravioletna svetloba; ultravioletno sevanje Sonca / ultravioletni žarki ultravijolična svetloba
  21.      umaknítev  -tve ž () glagolnik od umakniti: umaknitev znamk iz uporabe / umaknitev okupacijskih čet / umaknitev obtožbe
  22.      umésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam: umestna izjava, pripomba; ta medklic ni bil umesten; njegovo vprašanje je bilo v tem trenutku popolnoma umestno / jeza kupcev je bila umestna upravičena uméstno prisl.: umestno pisati, razpravljati / v povedni rabi umestno bi bilo, da se zdaj umaknete
  23.      umestítev  -tve ž () glagolnik od umestiti: slovesna umestitev novega rektorja / po umestitvi v hotelu je šel na sprehod
  24.      umételen  tudi umelen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko umételno tudi umelno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden
  25.      umételnik  tudi umelnik -a m (ẹ̑; ẹ̑) 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika

   6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA