Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (6.119-6.143)


  1.      tvorítev  -tve ž (ȋ) redko tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed ♪
  2.      ubesedítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve ♪
  3.      ubikvitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost: načelo ubikvitete ♪
  4.      ublažítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni ♪
  5.      ubóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) jur., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe ♪
  6.      učítelj  -a m (ȋ) kdor (poklicno) uči, poučuje: postati učitelj; učitelj in učiteljica / fakultetni, univerzitetni učitelj / zborovanje učiteljev // kdor uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljen: učitelj in dva profesorja / učitelj fizike / kot nagovor tovariš učitelj // kdor uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesni učitelj; učitelj govorništva // kdor uči, poučuje sploh: oče mu je bil najboljši učitelj / publ. veliki voditelj in učitelj ljudstva / ekspr. tudi radio je pomemben učitelj ● šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar rad bi opravljal poklic v času, ko se ne opravlja; len je; knjiž. angelski učitelj Tomaž Akvinski ◊ rel. cerkveni učitelj naslov za svetniškega in učenega učitelja evangelija in življenja po evangeliju; šol. domači učitelj nekdaj ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; partizanski učitelj med narodnoosvobodilnim bojem kdor poučuje na šoli na osvobojenem ozemlju; potovalni učitelj nekdaj ki hodi iz matične šole poučevat na potovalno šolo; predmetni, razredni učitelj; stalni učitelj nekdaj z opravljenim strokovnim izpitom; strokovni učitelj ki poučuje strokovni predmet; učitelj pripravnik brez strokovnega izpita, ki opravlja delo pod vodstvom mentorja; učitelj tečajnik prva leta po 1945 poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju ♪
  7.      učíteljček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od učitelj: droben, mlad učiteljček / sanjaril je o karieri, nazadnje pa je samo učiteljček ♪
  8.      učíteljev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učitelja: učiteljeva beležnica / učiteljeva družina / učiteljeva razlaga; sam.: učiteljev se je na izletu izgubil učiteljev sin; obiskati učiteljeve učiteljevo družino ♪
  9.      učiteljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju ♪
  10.      učiteljeváti  -újem nedov. (á ȗ) biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let ♪
  11.      učíteljica  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (poklicno) uči, poučuje: želela si je postati učiteljica; stroga učiteljica // ženska, ki uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljena: učiteljice in profesorice / osnovnošolska učiteljica / kot nagovor tovarišica učiteljica // ženska, ki uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesna, smučarska učiteljica; učiteljica plavanja // ženska, ki uči, poučuje sploh: sestra je bila še otrok, vendar mu je bila najboljša učiteljica 2. ekspr. kar koga uči sploh: narava je najboljša učiteljica / zgodovina je učiteljica življenja ◊ rel. cerkvena učiteljica naslov za svetniško in učeno učiteljico evangelija in življenja po evangeliju; šol. predmetna, razredna učiteljica; učiteljica ročnih del nekdaj strokovna učiteljica, ki poučuje šivanje, pletenje, izdelovanje različnih izdelkov; strokovna učiteljica ki poučuje praktični predmet in zanj nima pedagoške izobrazbe ♪
  12.      učiteljíšče  -a s (í) do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče ∙ žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic ♪
  13.      učiteljíščnica  -e ž (ȋ) do 1968 dijakinja učiteljišča: učni uspeh učiteljiščnic; gimnazijke in učiteljiščnice ♪
  14.      učiteljíščnik  -a m (ȋ) do 1968 dijak učiteljišča: učiteljiščnik zadnjega letnika ♪
  15.      učiteljíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učiteljišče: učiteljiški ravnatelj / učiteljiški pevski zbor ♪
  16.      učíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učitelje: učiteljski priročnik; učiteljska knjižnica / učiteljska konferenca / izhaja iz učiteljske družine / tvoje izpraševanje je čisto učiteljsko ♦ rel. učiteljska služba naloga, poslanstvo papeža, škofov in duhovnikov sploh, da učijo evangelij; šol. ukor po razrednem učiteljskem zboru ♪
  17.      učíteljstvo  -a s (ȋ) 1. dejstvo, da je kdo učitelj: njegovo učiteljstvo se kaže tudi v pesmih / knjiž. moralno učiteljstvo / knjiž. zaradi bolezni se odreči učiteljstvu učiteljevanju 2. učitelji: strokovno izpopolnjevanje učiteljstva ♪
  18.      učvrstítev  -tve ž (ȋ) redko utrditev, okrepitev: učvrstitev nasipa / učvrstitev mišic / učvrstitev oblasti ♪
  19.      udejstvítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka ♪
  20.      udeležítev  -tve ž (ȋ) udeležba: udeležitev lova ♪
  21.      udóbnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na udobnost: raznovrstne udobnostne storitve / udobnosten človek človek, ki ljubi udobje ♪
  22.      udomačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udomačiti: udomačitev konja ♪
  23.      udušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udušiti: udušitev upora / udušitev nemira (v sebi) ♪
  24.      uganítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uganiti: uganitev imena ● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
  25.      ugasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice ♪

   5.994 6.019 6.044 6.069 6.094 6.119 6.144 6.169 6.194 6.219  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA