Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.976-6.000) 
- štíritákten -tna -o prid. (ȋ-ȃ) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štírivŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ) postavljen v štirih vrstah: štirivrstna razporeditev tekmovalcev ♦ agr. štirivrstni ječmen štirivrstnik; lit. štirivrstna kitica štirivrstična kitica ♪
- študêntek in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek ♪
- štukatêr -ja m (ȇ) obrt. kdor dela, pritrjuje štukature: štukaterji in pleskarji ♪
- štukatêrski -a -o (ȇ) pridevnik od štukater: štukaterska dela ♪
- šumôten -tna -o prid. (ó) knjiž. ki (pritajeno) šumi: šumoten gozd ♪
- šustéti -ím nedov. (ẹ́ í) šušteti: listje šusti v vetru ♪
- šuštênje -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
- šuštéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
- švistênje -a s (é) glagolnik od švisteti: švistenje listja / švistenje bičev ♪
- švistéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / redko svilena obleka je švistela šumela, šuštela // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog njih / kose švistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švisteti z bičem švistèč -éča -e: švisteč so puščice zletele proti njim; švisteča sablja ♪
- táften -tna -o prid. (ȃ) taftast: taftna obleka ♪
- tagétes -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa ♪
- tahiméter -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
- tahométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto ♪
- tajítev -tve ž (ȋ) redko tajenje: vztrajati pri tajitvi ♪
- tájnosten -tna -o prid. (ā) knjiž. skrivnosten: prisluhniti tajnostnim zvokom tájnostno prisl.: zvezde se tajnostno lesketajo ♪
- takráten -tna -o prid. (ā) ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti; stroj je bil za takratne razmere redkost; dejavnost takratnega vodstva ♪
- taksiméter -tra m (ẹ̄) priprava v taksiju za merjenje prevožene poti in določanje voznine: vgraditi, vključiti taksimeter ♪
- tákten 1 -tna -o prid., táktnejši (ā) ki primerno ravna, se vede pri občevanju z ljudmi: bil je prijazen in takten človek / taktno ravnanje obzirno, vljudno táktno prisl.: taktno se vesti / v povedni rabi ni bilo taktno, da ga je opomnil vpričo drugih ♪
- tákten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takt2: drugi taktni del / taktna črta taktnica ♦ strojn. 4-taktni motor štiritaktni motor ♪
- tálasoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa ♪
- talítev -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
- tangénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tangento: tangentna smer / tangentni četverokotnik, mnogokotnik; tangentni stožec stožec, katerega premice tvorilke so tangente dane ploskve, dotikalni stožec ♦ fiz. tangentni pospešek pospešek v smeri tangente na krivuljo, po kateri se giblje telo ♪
5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 
