Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.794-5.818)


  1.      surogáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nadomesten: surogatne sestavine / to je samo surogatna resničnost ♪
  2.      súterén  -a m (ȗ-ẹ̑) knjiž. podpritličje: stanovati v suterenu ♪
  3.      súterénski  -a -o prid. (ȗ-ẹ̑) knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje ♪
  4.      suverenitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
  5.      svarítelj  -a m (ȋ) svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal ♪
  6.      svarítev  -tve ž (ȋ) 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve ♪
  7.      svátevca  -e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične ♪
  8.      svésten  -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. zaveden, osveščen: svesten in domoljuben narod ∙ zastar. biti si svesten velike odgovornosti zavedati se; zastar. svesten si je zmage prepričan je v zmago ♪
  9.      svétec  -tca m (ẹ́) star. svetnik: domačemu svetcu posvečena cerkev ♪
  10.      svétek  -tka m (ẹ́) 1. star. praznik: nedelje in svetke preživlja doma; vsaj ob svetkih jim kruha ni manjkalo / ljudski svetek ∙ ekspr. njemu je vseeno, ali je petek ali svetek delovni dan ali praznik 2. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni: v petek in svetek ima iste čevlje; ob petkih in svetkih so jedli krompir ♪
  11.      svêtel  tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [ǝu̯; druga oblika vǝt] prid., svetléjši (é ȃ é; ǝ̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje // ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje // ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren // ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok ● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven ◊ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi ∙ ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden ♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan ♪
  12.      svéten  -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja; posveten: delo svetne vsebine / svetna in cerkvena glasba / svetna oblast ♦ rel. svetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: on je preveč sveten človek, da bi ga to zanimalo / svetno mišljenje ♪
  13.      svétenje  -a s (ẹ́) glagolnik od svetiti: svetenje luči ♪
  14.      svetéšnji  tudi svétešnji -a -e prid. (ẹ̄; ẹ̄) star. prazničen: svetešnja obleka svetéšnje tudi svétešnje prisl.: svetešnje oblečen ♪
  15.      svetločúten  -tna -o prid. (ū) fot. občutljiv za svetlobo: svetločutna snov ♪
  16.      svêtlosten  tudi svetlósten in svètlosten -tna -o [tretja oblika vǝt] prid. (é; ọ̑; ǝ̀) nanašajoč se na svêtlost: svetlostni kontrast; svetlostna stopnja / svetlostni viri svetlobni ♪
  17.      svetoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki ♪
  18.      svetopétec  -tca m (ẹ̑) knjiž. kdor se kaže, se dela poštenega, pobožnega: takim svetopetcem ne zaupa ♪
  19.      svetósten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetóst: svetostno vedenje / njegovi junaki so bajeslovne ali svetostne osebe ♪
  20.      svetoštéfanski  -a -o prid. (ẹ́) 1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege 2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo ♪
  21.      svistênje  -a s (é) glagolnik od svisteti: svistenje listja pod nogami ♪
  22.      svistéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je svistelo pod nogami; brezoseb. svistelo ji je pred ušesi / redko pri hoji je svileno krilo svistelo šumelo, šuštelo // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so svistele nad glavami / kose svistijo // s tankim predmetom zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: svisteti z bičem svistèč -éča -e: raketa je svisteč zletela v zrak; svisteči izstrelki ♪
  23.      svítek  -tka m (ȋ) 1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak // knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek 3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek ◊ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus ♪
  24.      svíter  -tra m (í) knjiž. pulover: plesti sviter; volnen sviter / smučarski sviter ♪
  25.      svobôdnosten  -tna -o (ó) pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje ♪

   5.669 5.694 5.719 5.744 5.769 5.794 5.819 5.844 5.869 5.894  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA