Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (576-600)



  1.      terorizírati  -am nedov. in dov. () z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo // ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira terorizíran -a -o: terorizirano prebivalstvo
  2.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila
  3.      terpentín  -a m () teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin // poljud. z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, strok. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin
  4.      terpentínov  -a -o prid. () nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv
  5.      terpentínski  -a -o prid. () kem. terpentinov: terpentinsko olje
  6.      rra incógnita  rre incógnite [tera inkognita] ž (-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita
  7.      rra róssa  rre rósse [tera rosa] ž (-ọ̑) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu; jerovica: na dnu vrtač se nabira terra rossa
  8.      rski  -a -o prid. () nanašajoč se na Ter: terski breg / tersko narečje
  9.      rtium comparatiónis  rtiuma comparatiónis [tercium komparacionis] m (-ọ̄) lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri
  10.      terús  -a m () star. neumen, omejen človek: kako naj takle terus razume
  11.      tervól  -a m (ọ̑) mineralna volna za toplotno, zvočno izolacijo: obložiti strop s tervolom; tervol in heraklit
  12.      terzít  -a m () knjiž., redko hudoben, zloben zabavljivec: terzit je pokvaril dobro razpoloženje
  13.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov
  14.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja
  15.      tesalíšče  -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami
  16.      tesánec  -nca m (á) les. tesan lesni polizdelek
  17.      tesánje  -a s () glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij
  18.      tesár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem ostrešij, opažev: tesar teše trame za ostrešje; izučiti se za tesarja; tesar v gradbenem podjetju; zidar in tesar ◊ zool. hrošč z zelo dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje les iglavcev, Acanthocinus aedilis
  19.      tesárba  -e ž () mont. obdelan les za podporje v rudniku: tesarba iz hrastovega lesa
  20.      tesaríca  -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico
  21.      tesáriti  -im nedov.) ukvarjati se s tesanjem: vse življenje je tesaril; tesariti po vaseh; tesariti in drvariti // redko tesati: delo mu gre počasi od rok, ker ne zna tesariti / tesariti brunarico, čoln
  22.      tesárjenje  -a s (á) glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja
  23.      tesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga
  24.      tesárstvo  -a s () tesarska obrt: ukvarjati se s tesarstvom; mizarstvo in tesarstvo // podjetje za to obrt: imeti, ustanoviti tesarstvo
  25.      tesáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesače: tesaško orodje ∙ ekspr. v tesaških rokah je držal puško velikih, močnih

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA