Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.719-5.743)



  1.      stesníti  -ím dov., ssnil ( í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino
  2.      stesnjeváti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje
  3.      sti se  stmèm se tudi stámem se dov. (ẹ́ , á) star. strditi se: mast se stme / kri se stme st -a -o: steta kri
  4.      stje  -a s (ẹ̑) star. strditev: stetje masti / stetje krvi
  5.      stetoskóp  tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) med. priprava za preiskovanje organov s poslušanjem, (zdravniška) slušalka: pritisniti stetoskop na prsi; osluškovati pljuča, srce s stetoskopom; zdravnik s stetoskopom okoli vratu
  6.      svard  -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese
  7.      stevardésa  -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese
  8.      steward  in stjuard -a [stjúard] m () stevard: steward na letalu
  9.      stewardésa  in stjuardésa -e [stjuar-] ž (ẹ̑) stevardesa: potniki in stewardese
  10.      ste  -è in sza -e [tǝz] ž, rod. mn. sz tudi stezá ( ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vajealp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
  11.      szati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati
  12.      szen  -zna -o [tǝz] prid. (ǝ̏) nanašajoč se na stezo: stezni ovinki / stezne dirke
  13.      stezíca  -e [tǝz] ž (í) manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice
  14.      sznik  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo: nositi steznik; zapeti, zavezati steznik / elastični steznik; pren., ekspr. dušil ga je steznik družbenih norm ◊ bot. zdravilna rastlina z rumenimi cveti; srčna moč
  15.      stezoslédec  -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd
  16.      stezoslédski  -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti
  17.      stežáj  -a m () star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj
  18.      stežájen  -jna -o prid. () nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata
  19.      stežíti  -ím dov., tudi sži; sžil ( í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal
  20.      sžka  in sžka prisl. (ẹ̑; ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje
  21.      sžkoma  in sžkoma prisl. (ẹ̑; ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje
  22.      stókraten  tudi stókráten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ā) stokrat tolikšen: stokratna povečava opazovanega vzorca / ekspr. stokratno povračilo večkratno, mnogokratno
  23.      stóléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletjezgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
  24.      stoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
  25.      stólísten  -tna -o prid. (ọ̑-) vrtn., v zvezi stolistna roža roža stolistnica: šopek stolistnih rož

   5.594 5.619 5.644 5.669 5.694 5.719 5.744 5.769 5.794 5.819  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA