Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.619-5.643) 
- stéla -e ž (ẹ̑) um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela ♪
- steláža -e ž (ȃ) nižje pog. polica: stelaže v shrambi / stelaža s knjigami ♪
- stelít -a m (ȋ) metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita ♪
- stelíti se -ím se dov., stélil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila ♪
- stélja -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja 2. nar. praprot: nažeti steljo ♪
- steljáriti -im nedov. (á ȃ) pripravljati steljo: cel dan je steljaril / preh. steljariti gozd izkoriščati ga za steljo steljárjen -a -o: pomanjkanje humusa v steljarjenem gozdu ♪
- steljárjenje -a s (á) glagolnik od steljariti: prepovedati prepogosto steljarjenje; urediti steljarjenje z zakonom ♪
- stéljčnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastline, ki nimajo korenin, stebla in listov, Thallophyta: steljčnice in praprotnice ♪
- steljerája -e ž (ȃ) nar. koroško skupno pripravljanje stelje, navadno s klestenjem smrekovih vej: rad je hodil na steljerajo; steljeraja in gnojvoža ♪
- steljívo -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo ♪
- stéljka -e ž (ẹ̑) bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov: zgradba steljke ♪
- stéljnica -e ž (ẹ̑) redko steljnik, steljnjak: urediti ob hlevu steljnico ♪
- stéljnik -a m (ẹ̑) 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki ♪
- steljnják -a m (á) prostor, stavba za steljo: nositi steljo iz steljnjaka v hlev ♪
- stelováditi se -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi ● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal ♪
- stemnéti -ím [tǝm] dov., stemnì in stèmni (ẹ́ í) knjiž. potemneti: nebo je stemnelo / sonce je stemnelo ♪
- stemnítev -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas ♪
- stemníti se -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se (ȋ í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili ♪
- sténa -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
- sténast -a -o prid. (ẹ́) podoben steni: stenasto pobočje gore // ekspr. ki ima veliko sten: močno razčlenjeno stenasto gorovje ♦ grad. stenasti nosilec nosilec, ki je glede na dolžino zelo tanek ♪
- sténčas -a m (ẹ̑) kratica stenski časopis: napisati za stenčas pregled političnih dogodkov / obesiti članek na stenčas ♪
- sténica -e ž (ẹ́) manjšalnica od stena: stenica deli kuhinjo od jedilnega kota / preplezati je moral še stenico pod vrhom hriba ♪
- steníca -e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil ♪
- steníčast -a -o prid. (í) redko steničav: zaprli so jih v steničaste barake ♪
- steníčav -a -o prid. (í) ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi ♪
5.494 5.519 5.544 5.569 5.594 5.619 5.644 5.669 5.694 5.719 
