Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.526-5.550)



  1.      steblíčje  -a s () več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje
  2.      steblíka  -e ž (í) 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice
  3.      steblíkast  -a -o prid. (í) ki ima steblo: steblikasta rastlina ∙ seno je bilo precej steblikasto polno debelejših stebel
  4.      steblíti se  -ím se nedov. ( í) poganjati, delati steblo: žito se že stebli
  5.      sblo  -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
  6.      steblóvje  -a s (ọ̑) več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic
  7.      sbrast  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̀) podoben stebru: stebrasti kapniki; stebrasto znamenje ob cesti // ki ima stebre: stebraste arkade; stebrasta stavba / stebrasto dvorišče obdano s stebri
  8.      sbrc  -a [tǝb] m (ǝ̄) knjiž. stebriček: stebrc ograje ◊ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk
  9.      stebrén  -a -o [tǝb] prid. (ẹ̑) stebrast: stebreni spomeniki / stebreni hodniki
  10.      stebreník  -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom
  11.      stebrìč  -íča [tǝb] m ( í) manjšalnica od steber: s stebriči okrašena dvorana; stebriči v stopniščni ograji / leseni nosilni stebriči / stara ura s stebriči / stebrič pepela na koncu cigarete
  12.      stebríčar  -ja [tǝb] m () vrtn. kaktus z valjastimi, večinoma nerazraslimi stebli, Cereus: gojiti stebričarje
  13.      stebríčast  -a -o [tǝb] prid. (í) podoben stebriču: stoli s stebričastimi nogami / stebričasta oblika grma ♦ agr. stebričasta vzgoja dreves vzgoja dreves, pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge // ki ima stebriče: stebričasta galerija; stebričasto pročelje dvorca
  14.      stebríček  -čka [tǝb] m () manjšalnica od steber: ograja iz lepo oblikovanih stebričkov / obcestni stebrički / živosrebrni stebriček v toplomeru / on je samo stebriček društva ◊ obrt. stebriček stebričku podobna prvina pri kvačkanju; ptt cestni telefonski stebriček naprava ob cesti v obliki stebrička z vgrajenim telefonom za klic v sili
  15.      stebríčen  -čna -o [tǝb] prid. () ki ima stebriče: hiša s stebričnimi hodniki; stebrična dvorana
  16.      stebríčevje  -a [tǝb] s () več stebričev, stebriči: marmornate stopnice so med stebričevjem vodile do vhoda templja; hodnik s stebričevjem
  17.      stebríčje  -a [tǝb] s () več stebričev, stebriči: oltar s pozlačenim stebričjem
  18.      stebríčkast  -a -o [tǝb] prid. () podoben stebričku: figura na močnih stebričkastih nogah // ki ima stebričke: stebričkast balkon; stebričkasta pregraja
  19.      stebríšče  -a [tǝb] s (í) stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki: trg obdaja dvoje stebrišč / ekspr. sprehajal se je v stebrišču debelih dreves
  20.      stebríščen  -čna -o [tǝb] prid. () nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
  21.      sbrn  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber: stebrni obseg / stebrno znamenje / stebrni hodnik ◊ um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
  22.      stebrník  -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrnik pred dvorano
  23.      stebróven  -vna -o [tǝb] prid. (ọ̄) knjiž. stebrast: stebrovni spomeniki / stebrovna lopa
  24.      stebróvje  -a [tǝb] s (ọ̑) več stebrov, stebri: stebrovje antičnih svetišč / ekspr. stebrovje debel
  25.      sbrski  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana

   5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA