Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.494-5.518)


  1.      sreténa  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum: nabirati sretene / gorska sretena ♪
  2.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom ♪
  3.      stabílnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo ♪
  4.      stagnánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture ♪
  5.      stalagmíten  -tna -o (ȋ) pridevnik od stalagmit: stalagmitna tvorba ♪
  6.      stalaktíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe ♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi ♪
  7.      stalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od staliti: stalitev železa ♪
  8.      stálnosten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stalnost: stalnostne značilnosti / stalnostne značajske poteze stalne ♪
  9.      stanovíten  -tna -o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave ♪
  10.      starobíten  -tna -o prid. (í ȋ) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara ♪
  11.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  12.      staroléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star ♪
  13.      staromésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stari del mesta: staromestne ulice / središče mesta ima staromesten videz ♪
  14.      stárosten  stil. starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti ◊ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; jur. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; med. starostni marazem; starostna amnezija; starostna bebavost; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti stárostno stil. staróstno prisl.: starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek ♪
  15.      starosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji ∙ knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli ♪
  16.      starožíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih ∙ knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko ♪
  17.      stárten  in štárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na start: startna hitrost / startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; startni kamen manjši kvader s poševno zgornjo ploskvijo ob robu plavalnega bazena za startanje; startni strel; startna črta, lista, številka / startno mesto / letalo je že na startni stezi vzletni stezi ● publ. startna osnova za delitev osebnih dohodkov začetna, izhodiščna ♪
  18.      stárter  in štárter -ja m (á) avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik: popraviti starter ◊ agr. močno krmilo za začetno krmljenje živali zlasti po odstavitvi; čeb. brezmatična družina, ki sprejme dodane ličinke; strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj; zaganjalnik ♪
  19.      startêr  in štartêr -ja m (ȇ) šport. sodnik, ki da znak za začetek tekmovanja: starter je zamahnil z zastavico ◊ aer. delavec, ki da znak za vžig letala ♪
  20.      statêr  -ja m (ȇ) num. starogrški zlatnik ali srebrnik: podariti zlat stater ♪
  21.      statúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na statut: statutni osnutek; statutne spremembe / statutna komisija ♪
  22.      stavítelj  -a m (ȋ) zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale ♪
  23.      steak  in sték -a [prva oblika sté(j)k] m (ẹ̑) gastr. zrezek iz stegna, navadno debelejši: steak z gobami / goveji, svinjski, telečji steak ♪
  24.      stearín  -a m (ȋ) vosku podobna bela snov, ki sestavlja mast in loj: sveče iz stearina ♪
  25.      stearínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stearin: stearinska sveča ♦ kem. stearinska kislina višja maščobna kislina, ki se uporablja za izdelavo sveč ♪

   5.369 5.394 5.419 5.444 5.469 5.494 5.519 5.544 5.569 5.594  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA