Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.476-5.500)

5476.      sprožítev  tudi izprožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sprožiti, iztegniti: sprožitev prsta, roke ♪
5477.      sprstenéti  -ím dov. (ẹ́ í) agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki sprstenèl in sprstenél -éla -o: sprstenele organske snovi ♪
5478.      sprstenína  -e ž (í) agr. razkrojene organske snovi; humus: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine ♪
5479.      sprstenínast  -a -o prid. (í) agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla ♪
5480.      spuhteti  ipd. gl. izpuhteti ipd. ♪
5481.      spústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet ♪
5482.      sramôten  -tna -o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko ● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote sramôtno prisl.: sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega ♪
5483.      sramotênje  -a s (é) glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave ♪
5484.      sramotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga ♪
5485.      srborítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
5486.      sŕčastolísten  -tna -o prid. (r̄-ȋ) ki ima srčaste liste: srčastolistna rastlina ♦ bot. srčastolistna mračica ♪
5487.      srdítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež ♪
5488.      srebrnolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima srebrno sive liste: srebrnolistne vrbe ♪
5489.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški ♪
5490.      srednjevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki ima zaželeno lastnost, kakovost v srednji meri: srednjevrstno vino / srednjevrstno umetniško delo / srednjevrsten pesnik ♪
5491.      sredotéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi ◊ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor ♪
5492.      sredotéžnost  -i ž (ẹ́) fiz. lastnost sredotežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. to zgodovinsko, kulturno in jezikovno središče še danes ohranja svojo sredotežnost ♪
5493.      sredpôsten  -tna -o prid. (ó) rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času ♪
5494.      sreténa  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum: nabirati sretene / gorska sretena ♪
5495.      srobóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od srobot: povezati s srobotnim steblom ♪
5496.      stabílnosten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stabilnost: reševati stabilnostne probleme / stabilnostne razmere na cesti se hitro spreminjajo ♪
5497.      stagnánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture ♪
5498.      stalagmíten  -tna -o (ȋ) pridevnik od stalagmit: stalagmitna tvorba ♪
5499.      stalaktíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stalaktite: stalaktitne tvorbe ♦ um. stalaktitni obok obok s stalaktitom podobnimi okrasnimi elementi v muslimanski arhitekturi ♪
5500.      stalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od staliti: stalitev železa ♪

   5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576