Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.426-5.450) 
- spisovátelj -a m (ȃ) zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig ♪
- splavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od splaviti, spustiti: splavitev ladje / splavitev zaradi bolezni ♪
- splétek -tka m (ẹ̑) manjšalnica od splet: spletek las / knjiž. spletek cvetja šopek (cvetja) / spletek predstav ♪
- spleteníca -e ž (í) knjiž., redko pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke ♪
- spleteníčiti -im dov. (í ȋ) slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: zanima ga, kaj bodo spleteničili o dogodku 2. zasnovati, naplesti: že spet so nekaj spleteničili proti njemu ♪
- spletênka tudi spleténka -e ž (é; ẹ́) 1. knjiž., redko pletena posoda, košara: prenašati v spletenki / spletenka za voz 2. zastar. družica: nevesta in njene spletenke ♪
- spletênost -i ž (é) značilnost spletenega: spletenost las ♪
- splovítev -tve ž (ȋ) publ. splavitev: splovitev ladje ♪
- spočétek -tka m (ẹ̑) star. nastanek: spočetek novega življenja / spočetek romana ♪
- spočéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na spočetje: spočetna zmožnost / spočetna doba ženske plodna doba ženske ♪
- spočítek -tka m (ȋ) star. počitek: potrebovati spočitek / popoldanski spočitek ♪
- spodbudítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spodbuditi: spodbuditev s prijazno besedo / spodbuditev gospodarstva ♪
- spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o: spodletel načrt, napad ♪
- spódnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep ♪
- spojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spojiti: spojitev posameznih delov / spojitev pouka s proizvodnim delom / spojitev podjetij / odklanjati jezikovno spojitev ♪
- spokorítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev ♪
- spoprijateljíti se -ím se in spoprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci so se kmalu spoprijateljili; spoprijateljiti se s tujcem spoprijateljíti, in spoprijáteljiti knjiž. povzročiti prijateljsko razmerje: skupno delo jih je spoprijateljilo ♪
- sporočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova ♪
- sposóbnosten -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sposobnost: sposobnostne razlike / opraviti sposobnostni izpit, preizkus; sposobnostni testi sposóbnostno prisl.: sposobnostno povprečen ♪
- spostavítev -tve ž (ȋ) vzpostavitev: spostavitev telefonske zveze / spostavitev dobrih odnosov ♪
- spotegníti in spotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) star. iztegniti: spotegniti noge / spotegnil je vrat, da bi bil večji; spotegniti se po pogradu ∙ star. spotegniti usta v šobo našobiti spotegníti se in spotégniti se 1. raztegniti se, podaljšati se: kolona se je spotegnila čez vso vas / ob tej novici se mu je obraz spotegnil 2. zrasti: čez počitnice se je spotegnil spotégnjen -a -o: spotegnjen obraz; vas je spotegnjena ♪
- spotégnjenec -nca m (ẹ́) knjiž. dolgin: mimo je prišel spotegnjenec s prekratkimi hlačami ♪
- spotegováti -újem nedov. (á ȗ) star. iztegovati: spotegovati noge / spotegovati vrat spotegováti se raztegovati se, daljšati se: kolona se je začela spotegovati / plamen se je spotegoval v višino ♪
- spotekniti gl. spotakniti ♪
- spóten -tna -o prid. (ọ̑) redko poten1: spotne ovire / spotni spomini spomini s poti ♪
5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 
