Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.344-5.368)



  1.      skrunítelj  -a m () skrunilec: skrunitelj grobov
  2.      skrunítev  -tve ž () glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika
  3.      skúpnosten  -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na skupnost: upoštevati koristi posameznika in skupnostne koristi; skupnostna zavest naroda / človek je skupnostno bitje družbeno
  4.      skúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na skuta1: skutne grudice / skutni cmoki; skutni štruklji sirovi štruklji; skutni zavitek sirov zavitek
  5.      skúter  -ja m (ū) motorno kolo z majhnimi kolesi, kotač: voziti se s skuterjem; skuterji in mopedi
  6.      skuteríst  -a m () kdor vozi skuter: skuterist se je pri nesreči poškodoval; skuteristi in avtomobilisti
  7.      slabítev  -tve ž () glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu
  8.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
  9.      sladkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman
  10.      sladkostrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk
  11.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi
  12.      slásten  -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili
  13.      slavítelj  -a m () star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik
  14.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesnamuz. slavnostna kantata
  15.      sledítev  -tve ž () glagolnik od slediti: sleditev razvoju / sleditev rude ∙ žarg., ped. sleditev otrokovega razvoja opazovanje, spremljanje
  16.      slemenítev  -tve ž () geogr. potekanje, smer: vzhodno-zahodna slemenitev pogorja
  17.      slepítev  -tve ž () glagolnik od slepiti: slepitev s praznimi besedami
  18.      slovenítelj  -a m () knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja
  19.      slovenítev  -tve ž () glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom
  20.      slučájnosten  -tna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na slučajnost: tako dolg pesnikov ustvarjalni premor gotovo ni bil slučajnosten / slučajnostni vzorec
  21.      slušátelj  -a m () 1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: biti slušatelj; slušatelji prvega letnika; slušatelj prava; vpis slušateljev / izredni slušatelj ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redni slušatelj 2. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih posvetovanj, seminarjev: po predavanju so slušatelji živahno razpravljali
  22.      slušáteljica  -e ž () ženska oblika od slušatelj: slušateljica tretjega letnika
  23.      slušáteljstvo  -a s () slušatelji: na tem oddelku je vedno veliko slušateljstva
  24.      slúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki se da slutiti: dogodki, ki naj bi sledili temu pogovoru, so bili komaj slutni
  25.      slútenje  -a s (ū) glagolnik od slutiti: nejasno slutenje; slutenje nevarnosti

   5.219 5.244 5.269 5.294 5.319 5.344 5.369 5.394 5.419 5.444  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA