Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.319-5.343) 
- síten -tna -o prid. (í ȋ) 1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna // ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa 2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš 3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar sítno prisl.: sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s
smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali ♪
- sítež -a m (ȋ) ekspr. sit človek: sitež in lačnež ♪
- skalítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od skaliti1: skalitev vode ♦ med. skalitev leče ♪
- skalítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi ♪
- skazítev tudi izkazítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev ♪
- skeléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč ♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča ♪
- skepítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skepiti se: skepitev snovi ♪
- skladátelj -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe ♪
- skladateljevánje -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
- skladáteljica -e ž (ȃ) ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka ♪
- skladáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika ♪
- sklanjátev -tve ž (ȃ) lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola ♪
- sklenítelj -a m (ȋ) jur. kdor kaj sklene: sklenitelj pogodbe, zavarovanja ♪
- sklenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skleniti: sklenitev obroča / sklenitev kupčije, pogodbe, sporazuma / sklenitev zakonske zveze ♪
- skléstek -tka m (ẹ̑) redko skleščena veja: nabirati sklestke ♪
- sklicátelj -a m (ȃ) kdor kaj skliče, sklicuje: sklicatelj sestanka, shoda, zborovanja ♪
- sklopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov ♪
- skopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
- skoporítec -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
- skostenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec skosteni ♪
- skotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi ♪
- skrájnosten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na skrajnost: skrajnostne zahteve; zagovarjati skrajnostno stališče / v romanu so prikazani skrajnostni tipi ♪
- skrčítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga ♪
- skrípte skrípt ž mn. (ȋ) žarg., šol. skripta: izposoditi si skripte / študirati po skriptah ♪
- skrivnósten -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen
ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem ♪
5.194 5.219 5.244 5.269 5.294 5.319 5.344 5.369 5.394 5.419