Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Te (5.319-5.343)



  1.      ten  -tna -o prid.) 1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna // ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa 2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš 3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar sítno prisl.: sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
  2.      tež  -a m () ekspr. sit človek: sitež in lačnež
  3.      skalítev 1 -tve ž () glagolnik od skaliti1: skalitev vode ♦ med. skalitev leče
  4.      skalítev 2 -tve ž () glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi
  5.      skazítev  tudi izkazítev -tve ž () glagolnik od skaziti: skazitev obraza / skazitev okolice / moralna skazitev
  6.      skeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih ploščagr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča
  7.      skepítev  -tve ž () glagolnik od skepiti se: skepitev snovi
  8.      skladátelj  -a m () kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe
  9.      skladateljevánje  -a s () knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju
  10.      skladáteljica  -e ž () ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka
  11.      skladáteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika
  12.      sklanjátev  -tve ž () lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola
  13.      sklenítelj  -a m () jur. kdor kaj sklene: sklenitelj pogodbe, zavarovanja
  14.      sklenítev  -tve ž () glagolnik od skleniti: sklenitev obroča / sklenitev kupčije, pogodbe, sporazuma / sklenitev zakonske zveze
  15.      skléstek  -tka m (ẹ̑) redko skleščena veja: nabirati sklestke
  16.      sklicátelj  -a m () kdor kaj skliče, sklicuje: sklicatelj sestanka, shoda, zborovanja
  17.      sklopítev  -tve ž () glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov
  18.      skopítev  -tve ž () glagolnik od skopiti: posledice skopitve
  19.      skoporítec  -tca m () slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca
  20.      skostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec skosteni
  21.      skotítev  -tve ž () glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi
  22.      skrájnosten  -tna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na skrajnost: skrajnostne zahteve; zagovarjati skrajnostno stališče / v romanu so prikazani skrajnostni tipi
  23.      skrčítev  -tve ž () glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga
  24.      skrípte  skrípt ž mn. () žarg., šol. skripta: izposoditi si skripte / študirati po skriptah
  25.      skrivnósten  -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem

   5.194 5.219 5.244 5.269 5.294 5.319 5.344 5.369 5.394 5.419  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA