Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Te (5.276-5.300)
- signálnovárnosten -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave ♪
- signifikánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga ♪
- silhuéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami ♪
- silikáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov ♪
- silovítež -a m (ȋ) ekspr. kdor v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: tega siloviteža se vsi bojijo; besneži in siloviteži ♪
- silvéster -tra m (ẹ́) pog. zadnji dan v letu: letos pride silvester na soboto / kam boste šli za silvestra silvestrovat ♪
- simpatétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. knjiž. ki temelji na simpatiji: simpatetična čustva ♦ soc. simpatetično ravnanje ravnanje, ki izraža sočutje in pripravljenost pomagati 2. nekdaj, v zvezi simpatetično črnilo črnilo, ki postane vidno šele ob segrevanju, delovanju kemikalij: pisati s simpatetičnim črnilom ♪
- sindikáten -tna -o prid. (ȃ) zastar. sindikalen: sindikatne organizacije / sindikatni tovariši ♪
- sinestétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinestezijo: sinestetično doživetje, zaznavanje / sinestetična metaforika ♪
- sinestezíja -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
- sínter -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev;
kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sintetičnega: sintetičnost postopka / sintetičnost študije o pesniku ♪
- sintétik -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom ♪
- sintétika -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko ♪
- sintetizátor -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
- sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
- sintétski -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
- sintéza -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino ♪
- sintézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek ♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa ♪
- sirotè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. sirota: sirote se mu smili ♪
- sirótec -tca m (ọ̑) star. sirotek: sirotec je bridko zajokal ♪
- sirótej -a m (ọ̑) nar. koroško sirota: usmilila se je njegovih sirotejev / od tistega časa je bil še večji sirotej ♪
- sirótek -tka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sirota: zavzela se je za sirotka; najdenček in sirotek / le kaj bo, sirotek, delal na polju ♪
- siróten -tna -o prid. (ọ̄) star. siromašen: sirotni ljudje / sirotna hiša; sirotna obleka / sirotno življenje ● star. po smrti staršev so za sirotne otroke skrbeli sorodniki osirotele sirótno prisl.: živeti sirotno; imela je sirotno majhno balo ♪
5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376